TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Denacionalizacija
Odškodnina namesto vrnitve v naravi
Ali je možna denacionalizacija v obliki odškodnine, kadar po določbi
31. čl. zakona o denacionalizaciji vzpostavitev lastninske pravice v
korist upavičenca ni možna?
Odškodnina kot oblika denacionalizacije je po zakonu o
denacionalizaciji (ZDEN, Ur.l. RS, št. 27/91) praviloma predvidena za
primere, ko vrnitev v naravi (v last in posest ali samo v last)
zaradi zakonsko določenih ovir ni možna. Po določbi 31. čl. ZDEN se
ne podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec
pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist. To
pomeni, da se lastninska pravica lahko vzpsotavi le na tistih
stavbnih zemjiščih, na katerih ima upravičenec (prejšnji lastnik, ki
mu je bilo premoženje podržavljeno) še vedno pravico uporabe, in le v
njegovo korist, ne pa tudi v korist njegovih pravnih naslednikov. Če
prejšnji lastnik na zemljišču nima več pravice uporabe, bodisi da jo
je prenesel na drugo osebo ali da je umrl, pogoji za
denacionalizacijo niso izpolnjeni, saj ni upravičenca iz 31. člena
ZDEN. Ker pa ni upravičenca tudi ni možno izdati odločbe o
denacionalizaciji (ki se lahko glasi le na ime upravičenca), ne glede
na to, ali se zahteva vrnitev v naravi ali v obliki odškodnine.
Denacionalizacija v obliki odškodnine v navedenem primeru torej ni
možna.
Lastninjenja stavbnih zemjišč v primerih, v katerih je pravica
uporabe že prešla na drugo osebo (na primer z dedovanjem na dediče),
ZDEN ne ureja. lastninjenje teh stavbnih zemljišč bo urejal poseben
zakon.