TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba

1. spremeni tako, da se:

glede dejanj pod točkama v I.1. in II. v odločbah o krivdi in kazenskih sankcijah

- obdolžena A. A. in B. B.

na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da sta "skupaj vzela komu tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastila s tem, da sta dne 15. 8. 2020 najprej v X. iz odklenjenega avta znamke Citroen Berlingo z reg. št. ..., vzela cekar, v katerem so bili: dva mobilna telefona znamke Huawei, korekcijska očala in denarnica, v kateri so bili 400 EUR gotovine, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, zdravstvena kartica in bančni kartici Visa in Mastercard banke ..., vse na ime C. C. in si vse navedeno v skupni vrednosti najmanj 1.050 EUR na škodo C. C. protipravno prilastila",

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1.

- Glede opisa dejanja pod točko I.1 v odločbi o krivdi tako, da se glasi:

"B. B. in A. A. sta skupaj nepooblaščeno uporabila plačilno kartico, ki je nista upravičena uporabljati in je bila pridobljena na nezakonit način s tem, da sta na bencinskem servisu Y. z ukradeno kartico VISA imetnice C. C. in uporabo PIN kode dvakrat plačala gorivo in druge artikle v skupni vrednosti 190,86 EUR, s čimer sta jo oškodovala za navedeni znesek"

in se

- obdolženemu A. A. za kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva pod točko I.1 na podlagi drugega odstavka 246. člena KZ-1 izreče kazen

8 (osem) mesecev zapora;

- obdolženemu B. B. pa se za kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva pod točko I.1 na podlagi drugega odstavka 246. člena KZ-1 določi kazen

8 (osem) mesecev zapora

in se mu ob nespremenjenih določenih kaznih 5 (petih) mesecev zapora, 3 (treh) mesecev zapora in 3 (treh) mesecev zapora na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreče

enotna kazen

1 (eno) leto in 5 (pet) mesecev zapora.

2. Razveljavi glede odločb o premoženjskopravnih zahtevkih pod točkami IV. in V. in se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem pa se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih potrdi.

Sodišče je v obrazložitvi odločbe o premoženjskopravnih zahtevkih opredelilo višino utrpljene premoženjske škode oškodovancev, v celoti pa je umanjkala obrazložitev relevantnih civilnopravnih določb in njihova uporaba glede na ugotovljen konkretni dejanski stan. Niso namreč navedene določbe OZ, ki predstavljajo civilnopravni temelj obveznosti povrnitve škode kot tudi ne obveznosti nerazdelnega plačila, kakor izhaja iz izreka sodbe. Obrazložitev zato ne dosega standarda obrazložitve, kot ga je na podlagi 22. člena Ustave utemeljilo Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi. Izpodbijana sodba zato ne vsebuje razlogov o pravnih vprašanjih glede presoje premoženjskopravnih zahtevkov, zato je izkazana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi z 22. členom Ustave in sedmim odstavkom 364. člena ZKP. Navedena kršitev je očitno vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je zaradi neobrazloženosti v tem delu ni mogoče preizkusiti.