Portal TFL
VS013896 - materialni sosporniki - navadni ali enotni sosporniki - zavarovalnica in zavarovanec - solidarni dolžniki - učinek pravdnih dejanj
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS013896
IZVOR, AVTOR
Okr Sisak Gž 1026/78, 21.6.1979
OBJAVA
Iustitia 1-4/80 str.27
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Hrvaška
INSTITUT VSRS
materialni sosporniki - navadni ali enotni sosporniki - zavarovalnica in zavarovanec - solidarni dolžniki - učinek pravdnih dejanj
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO
BESEDILO
PREVOD:
Toženca, od katerih je eden povzročitelj škode (voznik motornega
vozila), drugi pa zavarovalna skupnost kot zavarovatelj, sta ti.
materialna sospornika iz 1. tč. 1. odst. 196. čl. ZPP, ne pa enotna
sospornika iz 201. čl. ZPP, kot to zmotno šteje sodišče druge
stopnje. Iz dejstva, da sta toženca tudi solidarna dolžnika, ne
sledi, da sta enotna sospornika. Bistveno pri materialnih sospornikih
je, da je mogoče glede vsakega od njih izdati različno sodbo, kar pri
enotnih sospornikih ni mogoče. Značilnost enotnega sosporništva pa
je, da se spor po zakonu ali po naravi pravnega razmerja lahko reši
samo na enak način za vse enotne sospornike, ker vsi predstavljajo
enotno pravdno stranko. Zato lahko dispozitivna dejanja v postopku
opravljajo samo sporazumno in vsi skupaj. V obravnavanem primeru ne
gre za enotne sospornike, ker se lahko zoper vsakega toženca izda
drugačna sodba (drugotoženi je npr. lahko pripoznal tožbeni zahtevek,
prvotoženi pa ne).
ORIGINAL:
Dvojica tuženih od kojih je jedan (drugotuženi) štetnik, koji je
motornim vozilom nanio štetu tužiteljima a drugi (prvotužena)
osiguravajuči zavod kao osiguravatelj - suparničari su i to tzv.
materijalni suparničari iz čl. 196. st. 1. tč. 1. ZPP, a ne
jedinstveni suparničari iz čl. 201. ZPP, kako to pogrešno smatra
drugostepeni sud. Iz činjenice pak da su tuženi ujedno i solidarni
dužnici ne slijedi da su oni jedinstveni suparničari. Bitno je kod
materijalnog suparničarstva da je u pogledu svakog od njih moguče
donijeti različitu presudu, što kod jedinstvenih suparničara nije
moguče. Osnovna pak karakteristika jedinstvenog suparničarstva je u
tome, da se spor prema zakonu ili po prirodi pravnog odnosa može
riješiti samo na jednak način prema svim jedinstvenim suparničarima
jer svi jedinstveni suparničari tvore jednu jedinstvenu stranku, pa
dispozitivne radnje u postupku mogu vršiti samo sporazumno i svi
zajedno. U ovom slučaju se o tom ne radi, jer se protiv svakog od
tuženih može donijeti drukčija presuda (drugotuženi je npr. mogao
priznati tužbeni zahtjev a prvotužena ne).
Toženca, od katerih je eden povzročitelj škode (voznik motornega
vozila), drugi pa zavarovalna skupnost kot zavarovatelj, sta ti.
materialna sospornika iz 1. tč. 1. odst. 196. čl. ZPP, ne pa enotna
sospornika iz 201. čl. ZPP, kot to zmotno šteje sodišče druge
stopnje. Iz dejstva, da sta toženca tudi solidarna dolžnika, ne
sledi, da sta enotna sospornika. Bistveno pri materialnih sospornikih
je, da je mogoče glede vsakega od njih izdati različno sodbo, kar pri
enotnih sospornikih ni mogoče. Značilnost enotnega sosporništva pa
je, da se spor po zakonu ali po naravi pravnega razmerja lahko reši
samo na enak način za vse enotne sospornike, ker vsi predstavljajo
enotno pravdno stranko. Zato lahko dispozitivna dejanja v postopku
opravljajo samo sporazumno in vsi skupaj. V obravnavanem primeru ne
gre za enotne sospornike, ker se lahko zoper vsakega toženca izda
drugačna sodba (drugotoženi je npr. lahko pripoznal tožbeni zahtevek,
prvotoženi pa ne).
ORIGINAL:
Dvojica tuženih od kojih je jedan (drugotuženi) štetnik, koji je
motornim vozilom nanio štetu tužiteljima a drugi (prvotužena)
osiguravajuči zavod kao osiguravatelj - suparničari su i to tzv.
materijalni suparničari iz čl. 196. st. 1. tč. 1. ZPP, a ne
jedinstveni suparničari iz čl. 201. ZPP, kako to pogrešno smatra
drugostepeni sud. Iz činjenice pak da su tuženi ujedno i solidarni
dužnici ne slijedi da su oni jedinstveni suparničari. Bitno je kod
materijalnog suparničarstva da je u pogledu svakog od njih moguče
donijeti različitu presudu, što kod jedinstvenih suparničara nije
moguče. Osnovna pak karakteristika jedinstvenog suparničarstva je u
tome, da se spor prema zakonu ili po prirodi pravnog odnosa može
riješiti samo na jednak način prema svim jedinstvenim suparničarima
jer svi jedinstveni suparničari tvore jednu jedinstvenu stranku, pa
dispozitivne radnje u postupku mogu vršiti samo sporazumno i svi
zajedno. U ovom slučaju se o tom ne radi, jer se protiv svakog od
tuženih može donijeti drukčija presuda (drugotuženi je npr. mogao
priznati tužbeni zahtjev a prvotužena ne).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.