TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavni pritožbi zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 2398/2016 z dne 5. 10. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem št. N 9/2014 z dne 1. 6. 2016 se ne sprejmeta.

Stališče sodišč, da je treba ob ugotovitvi, da ni realnih možnosti, da bi pritožnika v bližnji prihodnosti prevzela skrb za varstvo in vzgojo mladoletne hčere, začasni ukrep namestitve v rejništvo po toliko letih prekiniti in razmerje urediti trajnejše, ne krši pravice pritožnikov iz prvega odstavka 54. člena Ustave. Mladoletna hči je od petega meseca starosti dalje v rejništvu in je z rejnikoma vzpostavila pristno družinsko navezanost. Pritožnika sta imela pravico do rednih stikov z njo, te pravice pa nista v polni meri izkoristila za to, da bi s hčerko razvila tesnejše vezi. V okoliščinah obravnavane zadeve zato pretehtajo koristi mladoletne E. in njena pravica do spoštovanja de facto družinskih vezi z rejniki nad interesom pritožnikov do ponovne združitve družine.   Neutemeljen je očitek pritožnikov o diskriminacijski obravnavi (14. člen Ustave). Presoja sodišč ne temelji na stališču, da se pritožnici roditeljska pravica odvzame zaradi njenih zmanjšanih intelektualnih zmožnosti, temveč na ugotovitvi, da so pri njej podani bolj kompleksni razlogi, ki ji onemogočajo, da bi ponovno prevzela skrb za varstvo in vzgojo mladoletne hčere. Tudi pri pritožniku ni odločilna ovira za izvrševanje roditeljske pravice njegova kaznovanost, temveč gre za skupek več razlogov, ki mu onemogočajo, da bi ponovno prevzel skrb za mladoletno hčer.