TFL Vsebine / TFLGlasnik

Odpovedni rok je pomemben del delovnega razmerja in delavčeve pravice ter dolžnosti ob prenehanju zaposlitve. Slovenska zakonodaja, natančneje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), odpovedni rok natančno ureja. V tem članku bomo razložili, kaj odpovedni rok sploh je, kakšne so njegove posebnosti v javnem sektorju, ter kako je urejen pri odpovedi iz poslovnih razlogov ali pogodbi za določen čas.

ZDR-1 z odpovednim rokom ureja pravice in dolžnosti tako zaposlenih kot tudi delodajalcev

ZDR-1, ki predstavlja krovni akt, ki pri nas ureja delovna razmerja, razumljivo ureja tudi odpovedni rok ter pravice in dolžnosti, ki so z njim povezane. ZDR-1 odpovedni rok predstavi kot časovno obdobje, ki mora preteči med dnem podaje odpovedi in dejanskim prenehanjem delovnega razmerja. Namen odpovednega roka je omogočiti delodajalcu dovolj časa, da poišče nadomestilo za delavca, in delavcu omogočiti čas, da poišče novo zaposlitev.

ZDR-1 odpovedni rok pogojuje z več različnimi dejavniki:

• dolžina zaposlitve: daljša kot je delavčeva delovna doba pri istem delodajalcu, daljši je odpovedni rok. Na primer, za delavca, ki je zaposlen manj kot eno leto, ZDR-1 za odpovedni rok določa 15 dni. Če je delavec zaposlen več kot eno leto, se ta rok podaljša na 30 dni, za delovno dobo nad 25 let pa lahko odpovedni rok znaša tudi 60 dni.
• razlog za odpoved: odpovedni rok se lahko razlikuje glede na to, ali gre za redno odpoved, izredno odpoved ali odpoved iz poslovnih razlogov.

Odpovedni rok v javnem sektorju

Odpovedni rok v javnem sektorju je v mnogih pogledih enak odpovednemu roku v zasebnem sektorju, vendar so lahko pogoji v določenih primerih določeni s kolektivnimi pogodbami, ki urejajo delovna razmerja zaposlenih v javnih ustanovah, kot so šole, bolnišnice in druge javne službe.

Vidimo torej, da se za odpovedni rok v javnem sektorju kot primarni zakonski vir še zmeraj uporablja ZDR-1, kljub temu pa je lahko rok odpovedi dodatno urejen še z drugimi pravnimi viri – največkrat s kolektivnimi pogodbami, ki urejajo posamezno dejavnost.

Odpovedni rok – poslovni razlog odpovedi s strani delodajalca

Odpoved iz poslovnih razlogov je eden najpogostejših razlogov za prenehanje delovnega razmerja. Gre za primere, ko delodajalec zaradi ekonomskih, organizacijskih ali tehnoloških sprememb ne more več zagotoviti delovnega mesta. V teh primerih ima delavec pravico do odpovednega roka, ki mu omogoča, da v tem času išče novo zaposlitev.

V skladu z ZDR-1 je odpovedni rok iz poslovnih razlogov odvisen od delavčeve delovne dobe pri delodajalcu:

• do 1 leta delovne dobe: 15 dni,
• od 1 do 2 let delovne dobe: 30 dni,
• več kot 2 leti delovne dobe: najmanj 30 dni, odpovedni rok narašča za dva dni vsako leto, vendar le do 60 dni.

Poleg tega je pomembno poudariti, da ima delavec v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov pravico do odpravnine. Višina odpravnine je odvisna od dolžine zaposlitve pri delodajalcu in se izračuna na podlagi delavčeve povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Pogodba za določen čas in odpovedni rok – koliko znaša?

Pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas veljajo posebna pravila glede odpovednega roka. Pogodba za določen čas se praviloma izteče ob izteku dogovorjenega obdobja, vendar pa lahko pride do predčasne odpovedi, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Po ZDR-1 lahko delavec ali delodajalec odpove pogodbo za določen čas pred iztekom dogovorjenega obdobja, vendar mora biti razlog za odpoved utemeljen. Pogodba za določen čas se lahko predčasno odpove iz naslednjih razlogov:

• iz poslovnih razlogov: kot je bilo omenjeno zgoraj, odpoved iz poslovnih razlogov velja tudi za pogodbe za določen čas. V tem primeru ima delavec pravico do odpovednega roka in odpravnine.
• iz krivdnih razlogov: delodajalec lahko odpove pogodbo za določen čas, če delavec huje krši svoje obveznosti. V tem primeru odpovedni rok običajno ni potreben, saj gre za izredno odpoved.

Pogodbe za določen čas odpovedni rok navadno nekoliko »skrajšajo«, razen če so v pogodbi določeni drugačni pogoji.

Pravice delavcev med odpovednim rokom

Odpovedni rok je obdobje, v katerem mora delavec še naprej opravljati svoje delo, razen če je s pogodbo določeno drugače ali če se delodajalec in delavec dogovorita o drugačnem načinu prenehanja delovnega razmerja.

Ima pa zaposleni med odpovednim rokom pravico do določenih ugodnosti z namenom enostavnejšega iskanja druge zaposlitve, vključno z:

• pravico do odsotnosti za iskanje nove zaposlitve: delavec ima pravico do odsotnosti z dela za iskanje nove zaposlitve, običajno do 2 uri na teden;
• nadomestilo plače: med odpovednim rokom mora delodajalec delavcu še vedno izplačevati plačo, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi;
• možnost dogovora o krajšem odpovednem roku: delavec in delodajalec se lahko sporazumeta o krajšem odpovednem roku, če se oba strinjata.

Pomembno je, da delavec in delodajalec skrbno upoštevata zakonodajo glede odpovednega roka, da bi se izognila morebitnim pravnim sporom ali težavam ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.