TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
O predlogu za odpravo pripora, ki ga prejme preiskovalni sodnik po tem, ko je že končal preiskavo, pa do izročitve obtožnice sodišču, odloča preiskovalni sodnik, in ne senat po šestem odstavku 25. člena ZKP.

Obrazložitev:

Pripor kot najtežji poseg v ustavno zagotovljeno človekovo pravico do osebne svobode sme trajati le najkrajši potreben čas in se mora v kateremkoli času med postopkom odpraviti, brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen (prvi in tretji odstavek 200. člena ZKP). Po določbi 206. člena ZKP sme med preiskavo preiskovalni sodnik odpraviti pripor le v soglasju z državnim tožilcem, razen, če ga odpravlja zaradi poteka časa, kolikor sme trajati, ali če je državni tožilec odstopil od pregona. Če se državni tožilec in preiskovalni sodnik ne strinjata, odloči o odpravi pripora senat (iz šestega odstavka 25. člena ZKP). Po prvem odstavku 207. člena ZKP pa sme po izročitvi obtožnice sodišču do konca glavne obravnave pripor odpraviti, po zaslišanju državnega tožilca, samo senat. Zakonska ureditev odprave pripora v fazi preiskave je torej drugačna kot v fazi po vloženi obtožnici.

V drugem odstavku 184. člena ZKP je določeno, da preiskovalni sodnik po končani preiskavi pošlje spise državnemu tožilcu, ki mora v roku 15 dni predlagati dopolnitev preiskave ali vložiti obtožnico ali pa izjaviti, da odstopa od pregona. Ta rok sme senat na predlog državnega tožilca podaljšati. ZKP pa nima posebnih določb o tem, kateri organ odloča o odpravi pripora v tem vmesnem času, ko se spisi nahajajo pri državnem tožilcu zaradi njegove odločitve v smislu drugega odstavka 184. člena ZKP.

V zvezi s tem se je v sodni praksi pojavilo kot sporno pravno vprašanje, ali o predlogu za odpravo pripora, ki ga poda obdolženec
oziroma njegov zagovornik v času, ko je preskovalni sodnik že končal preiskavo in poslal spise državnemu tožilcu, le-ta pa še ni vložil obtožnice oziroma dal izjave o odstopu od pregona, odloča preiskovalni sodnik ali senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP. Po stališču nekaterih sodišč preiskovalni sodnik v tej fazi postopka ni več funkcionalno pristojen odločiti o predlogu za odpravo pripora, ker je preiskavo že končal. Po tem stališču je za odločanje pristojen le senat.

Takemu stališču ni mogoče pritrditi.

Preiskovalni sodnik o "končanju preiskave", ko pošlje spise državnemu tožilcu, ne odloči z izdajo formalne odločbe (posebnega sklepa), temveč, ko oceni, da je na podlagi preiskovalnih dejanj, ki jih med preiskavo opravil, stanje stvari že zadosti razjasnjeno, spise z dopisom pošlje pristojnemu državnemu tožilcu zaradi njegove odločitve v smislu drugega odstavka 184. člena ZKP. S tem, ko je preiskovalni sodnik sprejel tako oceno in "po končani preiskavi" poslal spise državnemu tožilcu, pa preiskava dejansko še ni končana. Preiskava je namreč končana šele takrat, ko je vložena obtožnica oziroma ko je preiskovalni sodnik s sklepom ustavil preiskavo (drugi odstavek 180. člena ZKP). Zakonski izraz "med preiskavo" po 206. členu ZKP torej vključuje tudi ta vmesni čas, ki ga zakon daje državnemu tožilcu za njegovo odločitev. To pomeni, da tudi v tem vmesnem času, ko se spisi
nahajajo pri državnem tožilcu zaradi njegove odločitve, ali bo vložil obtožnico ali odstopil od pregona ali pa predlagal dopolnitev
preiskave, velja ureditev, kot je v 206. členu ZKP predpisana za fazo preiskave - da o predlogu za odpravo pripora odloča preiskovalni sodnik, izvenobravnavni senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP pa le v primeru ko med preiskovalnim sodnikom in državnim tožilcem ni soglasja glede predloga za odpravo pripora. V primeru, ko ne pride do ustavitve preiskave, je izročitev obtožnice sodišču tisti odločilen trenutek, ko preneha funkcionalna pristojnost preiskovalnega sodnika iz 206. člena ZKP, in je za odpravo pripora pristojen senat (prvi odstavek 207. člena ZKP).