TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1.Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- spremeni v točki I. izreka tako, da se tožbeni zahtevek tožeče

stranke na plačilo tolarske protivrednosti po prodajnem tečaju LB PB

d.d. Krško, v višini 1.767.159,70 EUR z zamudnimi obrestmi, kot jih

ta banka priznava za nevezane devizne vloge za EUR od 1.1.1993 do

plačila in na povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke, zavrne;

- razveljavi v točki II.1. in II.3. izreka in se v tem delu zadeva

vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

2. Pritožbi zoper sklep se delno ugodi in se izpodbijani sklep v

točkah I.3 in II.2. razveljavi in se v tem delu zadeva vrne

prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. V preostalem delu se pritožba zavrne in se nerazveljavljeni del

izpodbijane sodbe (točka II.2. izreka) in sklepa (točke I.1., I.2.,

II.1. in III. izreka) potrdita.

4. Odločitev o pritožbenih stroški se pridrži za končno odločbo.

 

Obveznost iz pogodbe nastane s podano izjavo volje pogodbenih strank

(26. in 28. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, veljavnem v času

sklenitve sporne pogodbe). Kdo lahko poda ustrezno izjavo volje za

stranko, ki je pravna oseba, urejajo substančni predpisi materialnega

prava.

Trditveno in dokazno breme glede dejanskih okoliščin, iz katerih bi

izhajala pristojnost slovenskega sodišča, je na strani nasprotne

tožeče stranke. Ker le-ta s tem v zvezi ni ponudila konkretnih

trditev, ob ugovoru nasprotne tožene stranke ni podane pristojnosti

slovenskega sodišča za odločanje o tem zahtevku.

Ko pa se prvostopenjsko sodišče sklicuje na pogodbeno klavzulo o

pristojnosti sodišča v Beogradu v pogodbi med S. Beograd in

J. Zagreb, je pri tem očitno mišljena pogodba z dne 18.4.1991 (B24),

na katero se je sklicevala nasprotna tožeča stranka pri utemeljitvi

tega dela tožbenega zahtevka (27. točka vloge na list.št. 109).

Navedena pogodba je bila podpisana v času, pred razpadom bivše skupne

države, v času veljavnosti zveznega Zakona o pravdnem postopku (Ur.l.

SFRJ, št. 4/77 z dopolnitvami) na območju celotne državne skupnosti.

Pogodbeno klavzulo iz 5. člena citirane pogodbe z dne 18.4.1991 (B24)

je tako potrebno razumeti zgolj kot sporazum o krajevni pristojnosti

sodišča v smislu 70. člena ZPP/77. Po nastanku novih držav na območju

bivše državne skupnosti, med drugim tudi Republike Slovenije, pa

takšne pogodbene klavzule ni mogoče razlagati kot izključitev

pristojnosti sodišča Republike Slovenije, da v pravdnem postopku, v

kolikor so podane druge procesne predpostavke, odloča o tožbenem

zahtevku, katerega materialna podlaga se utemeljuje na citirani

pogodbi iz leta 1991.