na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba II Ips 109/2012 - dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – povezanost tožbenih zahtevkov – lastninjenje – družbena lastnina – pravica uporab...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
3.7.2014
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba II Ips 109/2012
INTERNA OZNAKA
VS0016984
SENAT, SODNIK
Anton Frantar (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), Vladimir Horvat, Aljoša Rupel, mag. Rudi Štravs
INSTITUT VSRS
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – povezanost tožbenih zahtevkov – lastninjenje – družbena lastnina – pravica uporabe - zadruge – kolizija interesa denacionalizacijskih upravičencev in podjetij v postopku lastninjenja - zavarovanje terjatev – predlog za izdajo začasne odredbe po ZLPP in ZZad – skrbnost imetnika pravice uporabe - denacionalizacija – vrnitev stvari v naravi - zavarovanje zahteve denacionalizacijskega upravičenca za vrnitev stvari v naravi – dobrovernost – prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve – tožba na ugotovitev ničnosti – izbrisna tožba – zemljiška knjiga – vpis prenosa pravice uporabe – konstitutivni učinki vknjižbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – DENACIONALIZACIJA – ZADRUGE – ZAVAROVANJE TERJATEV
IZREK
Revizijam se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.
Tožniki so dolžni v 15 dneh povrniti prvotoženi stranki 9.813,86 EUR, drugotoženi stranki 4.746,14 EUR in stranskemu intervenientu 2.854,25 EUR stroškov postopka.
Tožniki so dolžni v 15 dneh povrniti prvotoženi stranki 9.813,86 EUR, drugotoženi stranki 4.746,14 EUR in stranskemu intervenientu 2.854,25 EUR stroškov postopka.
JEDRO
Pravica uporabe nepremičnin v družbeni lasti se je lahko veljavno prenašala tudi zunajknjižno; v sistemu družbene lastnine vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena in (tudi zaradi tega) zemljiškoknjižni podatki pogosto niso izkazovali resničnega nosilca te pravice. Ugotovitev imetnika pravice uporabe zato ni mogla biti omejena le na podatke zemljiške knjige, pač pa je terjala večjo skrbnost: vsaj še ugotovitev posestnika, in v primerih, ko nepremičnine ni imel v posesti v zemljiško knjigo vpisan imetnik pravice uporabe, tudi ugotovitev, ali njegova posest temelji na zunajknjižno pridobljeni pravici uporabe.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, uzakonjeno v 10. členu SPZ, je načelo stvarnega prava, ki je namenjeno varstvu knjižnih pravic, ki jih pridobi dobroverni tretji od pravnega prednika, katerega položaj je pomanjkljiv ali neveljaven. Položaja denacionalizacijskega upravičenca ne varuje v primeru, ko denacionalizacijska upravičenka ni predlagala začasne odredbe po ZLPP (domnevno) zaradi pričakovanja, da bo sporna nepremičnina vključena v proces lastninskega preoblikovanja po ZZad, ker je bila pri njej vpisana pravica uporabe v korist subjekta, ki se je lastninil po navedenem predpisu.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, uzakonjeno v 10. členu SPZ, je načelo stvarnega prava, ki je namenjeno varstvu knjižnih pravic, ki jih pridobi dobroverni tretji od pravnega prednika, katerega položaj je pomanjkljiv ali neveljaven. Položaja denacionalizacijskega upravičenca ne varuje v primeru, ko denacionalizacijska upravičenka ni predlagala začasne odredbe po ZLPP (domnevno) zaradi pričakovanja, da bo sporna nepremičnina vključena v proces lastninskega preoblikovanja po ZZad, ker je bila pri njej vpisana pravica uporabe v korist subjekta, ki se je lastninil po navedenem predpisu.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.