TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolženega V. S. se ugodi in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se

zoper obdolženega V. S. (osebni podatki v sodbi sodišča prve stopnje)

po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne obtožba,

da je skupaj s K. K. in M. Š. dne 12.03.2009, v Mariboru, v sostorilstvu z razdelitvijo vlog, tako, da je odločilno prispeval k storitvi, drugemu vzel tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, ukradena stvar pa je bila velike vrednosti, na ta način, da sta V. S. in K. K. po predhodnem dogovoru z M. Š., navedenega dne v nočnih urah odšla do gradbišča na naslovu Zagrebška cesta 79, kjer je K. K. na neugotovljen način prišel na zaprto območje, odprl delovni stroj znamke JCB 4CX, s številko šasije 977071, oškodovanca družbe D. S. d.o.o., vreden 54.815,45 EUR, nato sedel v stroj in z njim zapeljal čez žično ograjo gradbišča ter se odpeljal v Zgornjo Polskavo, do dvorišča zapuščene stanovanjske hiše na naslovu Gubčeva ulica 11, pri čemer ga je z osebnim avtomobilom spremljal V. S. in pri tem pazil, da ju ne bi odkrila policija, na kraju pa sta nato K. K. in M. Š., ki je tudi organiziral prevoz delovnega stroja v R Hrvaško, poskusila delovni stroj naložiti na tovornjak,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje velike tatvine po drugem odstavku 205. člena Kazenskega zakonika v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika in drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

III. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovana družba D. S. d.o.o. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 10.000,00 EUR napoti na pravdo.

Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 12. 3. 2009, kar po določbi prvega odstavka 91. člena KZ-1 pomeni, da je tega dne začelo teči zastaranje kazenskega pregona. Za kaznivo dejanje velike tatvine po drugem odstavku 205. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora do petih let. Po določbi 4. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto. Glede na navedeno je desetletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel dne 12. 3. 2019 (to je sicer po izdaji izpodbijane sodbe, vendar še pred predložitvijo spisa v odločanje višjemu sodišču dne 29. 4. 2019). Ker je torej kazenski pregon zoper obdolženca za obravnavano kaznivo dejanje že zastaral, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP. Zato je višje sodišče pritožbi zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca za očitano kaznivo dejanje velike tatvine po drugem odstavku 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena in drugim odstavkom 20. člena KZ-1, iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo.