IZREK
1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in izpodbijani del sklepa se spremenita tako, da se glasita:
"I. Tožena stranka je dolžna tožnici J.L. plačati 2.226,80 EUR (prej 533.631,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od :
- 318,11 EUR (prej 76.233,00 SIT) od 18.10.2005 dalje do plačila,
- 318,11 EUR (prej 76.233,00 SIT) od 18.11.2005 dalje do plačila
- 318,11 EUR (prej 76.233,00 SIT) od 18.12.2005 dalje do plačila
- 318,11 EUR (prej 76.233,00 SIT) od 18.1.2006 dalje do plačila
- 318,11 EUR (prej 76.233,00 SIT) od 18.2.2006 dalje do plačila
- 318,11 EUR (prej 76.233,00 SIT) od 18.3.2006 dalje do plačila
- 318,11 EUR (prej 76.233,00 SIT) od 18.4.2006 dalje do plačila
vse v 15-tih dneh, da ne bo izvršbe.
2. Tožena stranka je dolžna plačevati tožnici mesečno odškodnino v znesku 318,11 EUR (prej 76.233,00 SIT) za obdobje od 1.5.2006 dalje do 31.8.2006 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posamičnega zneska v plačilo, to je od 18. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila.
3. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 741,85 EUR v 8 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo."
II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti njene pritožbene stroške v višini 208,46 EUR v 8 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.
III. Revizija se dopusti.
JEDRO
Če kandidat oz. delavec v primeru spora za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 3. odstavka 6. člena ZDR, je po 4. odstavku 6. člena ZDR dokazno breme, da različno obravnavo opravičujeta vrsta in narava dela, na strani delodajalca. 3. odstavek 6. člena ZDR sicer med okoliščinami, v zvezi s katerimi je prepovedana tako neposredna kot tudi posredna diskriminacija, ne omenja "drugih osebnih okoliščin" iz 1. odstavka 6. člena ZDR, v katerem so izrecno naštete okoliščine, zaradi katerih delodajalec iskalca zaposlitve oz. delavca v času trajanja delovnega razmerja ne sme postavljati v neenakopraven položaj (barva kože, politično prepričanje, članstvo v sindikatu, socialno poreklo, družinski status, premoženjsko stanje, druge osebne okoliščine). Navedeno pravilo o dokaznem bremenu velja tudi za okoliščine, ki jih 3. odstavek 6. člena ZDR direktno ne omenja. Nobenega razloga ni, da bi prevalitev dokaznega bremena na delodajalca veljala le v primeru določenih vrst nedovoljene diskriminacije.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da v postopku izbire kandidata ni ravnala diskriminatorno do tožnice, ki je v postopku zatrjevala, da jo je tožena stranka postavila v neenakopraven položaj napram drugim kandidatom zato, ker je v zvezi z njeno neizbiro upoštevala anonimne telefonske klice in elektronsko pošto, kjer se ji je očitala nesposobnost, nepoštenost oz. goljufivost in nevestnost. Očitanje nepoštenosti in goljufivosti, pa tudi nesposobnosti in nevestnosti (kar povzroči, da iskalec zaposlitve ni izbran na razpisano prosto delovno mesto), je mogoče uvrstiti med druge osebne okoliščine, zaradi katerih je diskriminacija prepovedana. Smisel prepovedi diskriminacije je v zagotavljanju enake obravnave in enakih možnosti, razen v primeru, če različno obravnavanje opravičujejo vrsta in narava dela.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.