TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 27479/2013 z dne 27. 5. 2016 in sklepa Višjega sodišča v Kopru II Kp 15499/2010 z dne 11. 2. 2016 in Okrožnega sodišča v Kopru I K 15499/2010 z dne 21. 1. 2016 razveljavijo in zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Kopru v novo odločanje.

Dveletni rok za izvršitev obveznosti za obsojenca, ki s svojim ravnanjem ni prispeval k nastanku okoliščin, ki objektivno gledano onemogočajo tak način izvršitve kazenske sankcije, začne zato teči takrat, ko te ovire prenehajo. S tako razlago Vrhovno sodišče ohranja stališče, sprejeto v sodbi I Ips 58911/2011 z dne 16. 3. 2017, da je ta rok zakonski in zato nepodaljšljiv, vendar pa ga dopolnjuje z razlago, da začne teči šele takrat, ko prenehajo ovire, ki objektivno gledano onemogočajo tak način izvršitve kazni in jih obsojenec ni povzročil po svoji krivdi. Takšno stališče je tudi v skladu z vsebino desetega odstavka 86. člena KZ-1, ki ureja položaje, v katerih je na obsojenca mogoče nasloviti očitek, da zaradi njegovega ravnanja, ki ni bilo v skladu z določenimi nalogami v okviru dela v splošno korist in izpolnjevanjem navodil v okviru varstvenega nadzorstva v roku dveh let naloženega dela zato ni opravil po svoji krivdi, v nasprotnem primeru pa obsojenec ne more nositi škodljivih posledic, če je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi izpolnil svoje obveznosti, ki se nanašajo izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist.