TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi prvega tožnika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje :

- v I. točki izreka spremeni tako, da se odškodnina za nepremoženjsko škodo z zneska 46.000,00 EUR zviša na znesek 52.000,00 EUR;

- v II. točki izreka razveljavi glede zavrnitve zahtevka za plačilo zneska 53.520,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2013 do plačila (iz naslova stroškov v zvezi z zdravljenjem in stroškov, ki so nastali zaradi prilagoditve stanovanja);

- v III. točki izreka razveljavi glede zavrnitve zahtevka za plačilo mesečne rente v višini 550,00 EUR (iz naslova trajnega povečanja potreb) in da je do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke dolžna plačati v petnajstih dneh, v prihodnje zapadle obroke pa do vsakega petnajstega dne v mesecu, in od začetka naslednjega koledarskega leta po pravnomočnosti sodbe v višini, usklajeni s stopnjo rasti življenjskih stroškov v RS;

- v VII. in VIII. točki izreka razveljavi.

II. V razveljavljenih delih sodbe se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. V preostalem delu se pritožba prvega tožnika in v celoti pritožbi četrte tožnice in prve toženke zavrneta ter se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Pritožbeni stroški prvega tožnika so nadaljnji stroški postopka.

V. Druga tožnica, tretji tožnik, četrta tožnica in tožene stranke krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Dolžnost lastnika oziroma upravljalca nepremičnine je, da odvrača vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost za nastanek škode in sprejema ukrepe, potrebne za varno uporabo te površine (ne glede na to, ali je bila klančina objekt vodne infrastrukture ali ne).

Nedopustno ravnanje oziroma opustitev, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Če ni predpisa, ki bi nalagal neko dolžno ravnanje, se protipravnost presoja po merilu, ali je bilo mogoče predvideti, da bo opustitev dolžnega ravnanja privedla do škodne posledice.

Prva toženka bi lahko pričakovala, da bo kakšen od številnih mimoidočih navedeno relativno položno klančino uporabil tudi za dostop do morja, zato bi morala na primeren način informirati uporabnike, da gre za območje nenaravnega spolzkega spusta v morje, ki je namenjeno za spust plovil v morje, bodisi s postavitvijo opozorilne table, bodisi s fizično preprečitvijo, torej bi jih morala informirati o nevarnosti predmetnega območja, ki je bilo ravno zaradi konstrukcije (položnosti) privlačnejše in zato nevarnejše za dostop v morje.

Oškodovanec je upravičen ne le do povračila potrebnih stroškov zdravljenja, temveč tudi do tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine, kamor vsekakor sodijo stroški, ki so prvemu tožniku nastali zaradi prilagoditve stanovanja in opreme za potrebe invalida, kot na primer doplačilo za stol za kopalno kad, za terapevtske blazine...