TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob odločanju o pritožbah obtoženčevih zagovornikov in okrožnega državnega tožilca se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako,

da se zoper

obtoženega A. A., rojenega …. v kraju ..., občina ..., stanujoč na ...,

na podlagi 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne obtožba,

da je pri vodenju in nadzoru gospodarske dejavnosti z namenom, da družbi B. d. o. o. oziroma sebi pridobi premoženjsko korist, prestopil meje svojih pravic, z dejanjem pa je bila pridobljena velika premoženjska korist in mu je šlo za to, da svoji družbi B. d. o. o. oziroma sebi pridobi tako premoženjsko korist s tem,

da je v Ljubljani kot direktor in edini ustanovitelj družbe B. d. o. o., ki je bila s strani družbe C. d. o. o., ki ga je zastopala E. E., pooblaščena za izbris družbe C. iz sodnega registra, prodajo in najem poslovnih prostorov in za vse druge pravne in upravne posle v imenu podjetja C. d. o. o., po pooblastilu z dne 5. 6. 1998 in po ekskluzivni posredniški pogodbi med družbo B. d. o. o. in družbo C. z datumom 8. 6. 1998 za posredovanje pri prodaji, najemu in oddaji nepremičnin lastnika nepremičnin D. d. d. v stečaju, ki so bili stvarni vložek v podjetje C. po Pogodbi o ustanovitvi mešanega podjetja C. d. o. o. z dne 21. 1. 1992, ki ga je tudi podpisala E. E., skratka pri dejanskem vodenju in nadzoru gospodarske dejavnosti družb B. d. o. o. in C. d. o. o.,

dne 30. 6. 1998 prekoračil prejeti pooblastili in brez vednosti in soglasja C. d. o. o., E. E. in F. F. kot odgovornih oseb v C., ter vednosti lastnikov nepremičnin D. d. d. v stečaju, sklenil štiri prodajne pogodbe med prodajalcem C. d. o. o. in kupcem B. d. o. o. in sicer: št. 6/98, katere predmet je skladiščni prostor v lameli 36 soseske S-I B. 36, parc. št. 001, 002 in 003/1 k. o. ... v neto izmeri 244m2 za kupnino 11.235.758,00 SIT, prodajno pogodbo št. 7/98, katere predmet je skladiščni prostor v lameli 34 soseske S-I B. 34, parc. št. 003, 001, 003/1 in 002 k. o. ... v neto izmeri 313,16 m2 za kupnino 14.370.391,00 SIT, prodajno pogodbo št. 8/98, katere predmet je lokal št. 24 v trgovskem poslovnem paviljonu D. 48 „P.“ parc. št. 006/3, 008/2, 009, 030/2, 024/2, 007, 008, 009, 004/2, 098/1, 097, 096, 095, 094, 092/2 k. o. ... v izmeri 69 m2 za kupnino 6.572.374,00 SIT in prodajno pogodbo št. 9/98, katere predmet je skladišče v S. št. 15, v trgovsko poslovnem paviljonu D. 48 „P.“ parc. št. 006/3, 008/2, 009, 030/2, 24/2, 007, 008, 009, 004/2, 098/1, 098, 096, 095, 094, 092/2 v izmeri 33,20 m2 za kupnino 1.580.312,00 SIT,

pri tem pa je v vseh pogodbah v 3. členu pogodb navedel, da: “kupec celotno kupnino poravna tako, da s podjetjem D., kateri ima v podjetju 95% vložek (vse v osnovnih sredstvih), skompenzira z obveznostmi, ki jih ima prodajalec do kupca v obdobju od novembra 1997 do junija 1998. Pogodbeni stranki s podpisom te pogodbe potrjujeta, da je kupnina v celoti plačana - kupec do prodajalca nima več obveznosti iz naslova kupnine“, pri tem pa je A. dobro vedel, da družba B. d. o. o. ni imela nobenih odprtih terjatev do družbe C. d. o. o., niti ne do njenega večinskega ustanovitelja D., d. d., nakar je vse štiri prodajne pogodbe podpisal tako s strani prodajalca kot kupca in odtisnil žig C. d. o. o. in žig B. d. o. o., ter s pomočjo pooblastila, ki mu ga je dala E. E. dne 5. 6. 1998 overil podpis na teh kupoprodajnih pogodbah ter na tak način, ne da bi kaj plačal, pridobil družbi B. d. o. o. oziroma sebi tri skladiščne prostore in en lokal,

da pa bi v nadaljevanju prikril sklenitev kupoprodajnih pogodb, na podlagi katerih je njegova družba postala lastnik teh nepremičnin, je v novembru 1998 direktorju družbe H. d. o. o., ki je kupila celotno premoženje D. d. d. v stečaju, G. G. lažnivo navajal, da bo pomagal pri prodaji istih nepremičnin v njihovi lasti v Republiki Sloveniji in zamolčal, da jih je že brezplačno prenesel na svojo družbo B. d. o. o. z zgoraj navedenimi prodajnimi pogodbami, nato pa je dne 1. 12. 1998 v Ljubljani izdal predlog kompenzacije, v katerem je vpisal lažne podatke, da C. na podlagi kreditne pogodbe K.P. 16/98 dolguje družbi B. d. o. o. 140.671.675,00 SIT in da B. d. o. o. dolguje C. d. o. o. enak znesek iz naslova kupnin po prodajnih pogodbah št. 6/98, 7/98, 8/98 in 9/98 in aneksih k tem pogodbam, ter tako na strani B. d. o. o. kot C. d. o. o. podpisal ta predlog kompenzacije, nato pa je dne 30. 11. 1998 sklenil aneks št. 1 k pogodbi št. 6/98, v katerega je vnesel, da se kupnina iz 3. člena prodajne pogodbe zviša za vložena sredstva obnove in dela v višini 47.133.625,00 SIT, istega dne je sklenil še aneks št. 1 k kupoprodajni pogodbi št. 7/98 ter po katerem se kupnina za nakup skladišča omenjenega prostora zaradi vloženih sredstev obnove in dela na objektu zviša za 60.282.300,00 SIT, dne 4. 12. 1998 aneks št. 2 k pogodbam 6/98, 7/98, 8/98 in 9/98, v katerega je napisal lažno vsebino, da v.d. direktorja D. G.G. potrjuje zapisnik skupščine C. d. o. o. z dne 15. 5. 1995, po prejšnjem pooblastilu z dne 5. 6. 1998, posredniško pogodbo z dne 8. 6. 1998, da pogodbeni stranki s podpisom tega aneksa potrjujeta pravnomočnost sklenjenih pogodb in aneksov k tem pogodbam med C.-em in B. d. o. o. ter izpolnitev vseh obveznosti iz naslova kupnine, ki so navedene v omenjenih pogodbah in aneksih, ter dne 10. 12. 1998 aneks k prodajni pogodbi št. 8/98, s katerim je popravil površino poslovnega paviljona na D. 48 P. tako, da znaša površina 69,17 m2 in ne 69 m2, nato pa vse štiri anekse podpisal tako na strani prodajalca C. d. d. kot kupca B. d. o. o. ter overil podpise pri notarki na podlagi pooblastila z dne 5. 6. 1998, ter si je na škodo dejanskega lastnika nepremičnin D. d. d. v stečaju oziroma njegovega pravnega naslednika I. d. o. o. pridobil premoženjsko korist po tržni vrednosti nepremičnin z dne 30. 6. 1998, to je 54.962.791,00 SIT oziroma protivrednost 229.355,66 EUR,

ker pa se je v nadaljevanju družba H., ki je bila v popolni lastni družbe D. v letu 2003 na podlagi posadne listine vpisala lastništvo na nepremičninah na B. 34 in 36, brez sodelovanja obdolženega, nepremičnin na D. pa niso uspeli pridobiti, si je tako obdolženi A. A. pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 97.214,30 EUR, poskušal pa si je pridobiti še 132.142,36 EUR, kar pa mu zaradi ukrepanja družbe D. ni uspelo,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po drugem in prvem odstavku 244. člena KZ.

II. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovano družbo I., d. o. o., Beograd, kot pravnega naslednika družbe D., d. d. - v stečaju, s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki obtoženčevih zagovornikov obremenjujejo proračun.

Ob primerjavi zakonskih znakov je mogoče ugotoviti, da je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ splošno v razmerju do drugih kaznivih dejanj, kjer prav tako pride do zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Gre torej za kaznivo dejanje, ki se uporablja le subsidiarno. Izvršitvena ravnanja pri kaznivem dejanju po 244. členu KZ se pojavljajo v treh oblikah. Izrabitev položaja je v tem, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega dejanja ne opravi v takšnem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe. Storilec prestopi meje svojih pravic tedaj, ko opravi dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil. Tretje izvršitveno ravnanje pa je, da storilec ne opravi svojih dolžnosti, ki bi jih glede na položaj moral storiti. Storilčevo početje pa mora biti povezano z njegovim položajem v gospodarski družbi, saj to kaznivo dejanje pomeni poslovno nezvestobo storilca do lastnika oziroma lastnikov družbe. Kaznivo dejanje zlorabe zaupanja po 220. členu KZ je ožje in ga je možno storiti kot neizpolnjevanje dolžnosti ali kot zlorabo danega pooblastila. Pri neizpolnjevanju gre za opuščanje pogodbenih ali zakonskih dolžnosti, pri zlorabi pa za izkoriščanje pravic, ki jih ima storilec po pooblastilu. Pri tem mora biti pri storilcu podan namen, da s svojim početjem pridobi zase ali za koga drugega premoženjsko korist, ali pa, da bi zastopanega oškodoval. V pojem premoženjske koristi sodijo denar, vrednostni papirji, vse premične in nepremične stvari ter premoženjske pravice. Storilec nastopa kot zastopnik premoženjske koristi ali oskrbnik premoženja druge osebe. Takšen položaj mu daje bodisi zakon ali pa pogodba (predvsem pooblastilna pogodba).

Pooblastili, ki sta opisani, je možno smiselno enačiti s pooblastili, ki jih prejme odvetnik v zvezi s premoženjem zastopanega. Zato opisano dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ.