Po poročilu Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) za leto 2023 se je število kibernetskih napadov povečalo za 38 odstotkov v primerjavi z letom poprej, pri čemer so bila najranljivejša mala in srednje velika podjetja ter vladne institucije.[1] Vsako leto se število in kompleksnost kibernetskih napadov povečujeta, zato moramo biti vsi, ki delujemo v digitalnem prostoru, bolj ozaveščeni in pozorni na vprašanja varnega prenosa in shranjevanja podatkov. Kibernetski kriminalci in njihove goljufive sheme postajajo vse bolj prefinjeni.
Ker zakonodaja pogosto zaostaja za tehnološkim napredkom, je dokazovanje teh dejanj lahko zelo zahtevno, kar otežuje postopek pridobivanja odškodnin za škodo, povzročeno s takimi napadi.
Pomen sodobnih pristopov za obvladovanje kibernetskih tveganj, kot je koncept »ničelnega zaupanja«, postaja čedalje očitnejši. Ta pristop temelji na predpostavki, da nihče in nič znotraj ali zunaj omrežja ni zaupanja vredno, kar zahteva stalen nadzor, preverjanje identitete in avtentikacijo uporabnikov ter naprav.[2] Uvajanje ničelnega zaupanja lahko bistveno pripomore k zmanjšanju ranljivosti sistemov in zaščiti pred čedalje bolj sofisticiranimi kibernetskimi grožnjami. Tako lahko podjetja in institucije izboljšajo svojo pripravljenost na kibernetske napade ter zmanjšajo tveganje za izgubo podatkov in finančno škodo.[3]
Kibernetska varnost zahteva celovit pristop in jasno strategijo. Vsak segment IT-infrastrukture podjetja ali katerekoli druge organizacije[4] mora biti premišljeno zasnovan in nastavljen v skladu z varnostnimi protokoli, vključno z mobilnimi napravami, ki se uporabljajo za osebne in delovne naloge. Pomembno je povečati ozaveščenost zaposlenih, razviti jasne politike in odzivne protokole za incidente. Za učinkovito zaščito podatkov in podjetja mora kibernetska strategija vključevati:
Napovedi za prihodnja leta kažejo, da bodo priljubljeni operacijski sistemi, kot je Mac OS, postali ranljivejši, kibernetski kriminalci pa bodo še naprej uporabljali umetno inteligenco za ustvarjanje naprednih napadov. Zato je treba še enkrat poudariti, da je ta tema pomembna za vse, ne glede na velikost dejavnosti, število zaposlenih in letni promet. Le celovit pristop, vključno z dvigom ozaveščenosti zaposlenih, uvajanjem naprednih tehnologij ter razvojem jasnih politik in protokolov, bo omogočil zmanjšanje tveganj, povezanih s kibernetskim kriminalom. Ne pozabite, da so preventivni ukrepi vedno cenejši in manj energijsko potratni kot obravnavanje posledic po tem, ko so incidenti že nastopili.
Opombe:
*Prispevek je bil v razširjeni obliki kot strokovni članek objavljen v zadnji številki revije Pravnik, in sicer Andrey Abramov: Kibernetska varnost v Republiki Sloveniji – previdnosti ni nikoli preveč, v: Pravnik, št. 7-8/2024, str. 471–477.
[1] ENISA: ENISA Threat Landscape Report 2023, Bruselj 2023.
[2] Jakob Žorž: Ničelno zaupanje – osnova sodobnega obvladovanja kibernetskih tveganj.
[3] Prav tam.
[4] V nadaljevanju govorim o podjetju, a so mišljene vse pojavne oblike poslovanja in delovanja.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki