Odlok o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika Cerkev sv. Ožbolta v Pečicah za kulturni spomenik lokalnega pomena

18. Odlok o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika Cerkev sv. Ožbolta v Pečicah za kulturni spomenik lokalnega pomena

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – Odl. US, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE), 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 100/21) ter Obveznih elementov predloga za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, z dne 24. 8. 2023, je Občinski svet Občine Brežice na 6. redni seji dne 21. 12. 2023 sprejel

O D L O K
o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika Cerkev sv. Ožbolta v Pečicah za kulturni spomenik lokalnega pomena

Ta odlok ureja razglasitev Cerkve sv. Ožbolta v Pečicah za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi nepremični kulturni spomenik Cerkev sv. Ožbolta v Pečicah, EŠD 3259 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:

Cerkev stoji na vzpetini na južnem koncu vaškega jedra Pečic pri Podsredi in predstavlja ključen element gručaste vasi s tlorisno zasnovo iz prve polovice 19. stoletja.

Današnja stavba je nastala na mestu podrte srednjeveške predhodnice. Pozidal jo je zidarski polir Bartholo del Meisser med letoma 1857 in 1863 po vzoru župnijske cerkve v Podsredi, ki je pripisana arhitektu Janezu Nepomuku Fuchsu. Ladja ovalnega tlorisa, s plitkima stranskima kapelama s posnetimi vogali ter s polkrožno zaključenim prezbiterijem in pevskim korom pod zahodnim zvonikom, predstavlja eno zadnjih novogradnje iz sredine 19. stoletja, ki posnemajo poznobaročne arhitekturne sheme na Štajerskem.

Notranjo opremo predstavljajo posamezni kosi, ki so bili deloma preneseni iz starejše prednice: glavni oltar, posvečen sv. Ožbaltu in datiran v leto 1661, desni stranski oltar, posvečen sv. Antonu Puščavniku in datiran v leto 1669 ter levi stranski oltar, posvečen Lurški Materi božji, datiran v leto 1663. Iz stare cerkve se je ohranil še kip Pieta iz 17. stoletja, levo na slavoločni steni. Lesena oprema je nekoliko predelana in obogatena z dodatki 18. in 19. stoletja, deloma tudi dekorativno poslikavo prezbiterija, a bi z ustrezno konservatorsko-restavratorsko prenovo nedvoumno dopolnila videz južnoštajerske psevdobaročne podružnice.

Baročni sta zakristijska omara ter pomožna omara v zakristiji, ki predstavlja redek primer še ohranjene baročne opreme pri nas. Iz stare cerkve sta bila v novo cerkev prenesena tudi kropilnika v zakristiji in ob glavnem portalu.

Stavba je z opremo pomemben vir podatkov z znanstvenim potencialom tako iz tehničnega kot likovnega vidika.

Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:

Na zunanjščini vsi originalni stavbni členi: portal, okna z okenskimi profili, členitev sten z vsemi ometi (pilastri s kapiteli, venčni zidec), zvonik, razmerja med posameznimi enotami.

V notranjščini: oboki z vsemi elementi obočnega sistema, členitev sten, členitev portala v zakristijo, oba kropilnika, osnovna tlorisna razdelitev notranjščine, vsi oltarji in lesena oprema z zidanimi menzami, stenske poslikave in morebiten prvotni tlak.