TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sodba X Ips 232/2014 - omejevalna ravnanja - usklajeno ravnanje - javno naročanje - usklajeno določanje cen - omejevalni sporazum - vzporedno ravnanje - listinski dokazi ...
II.Tožeča stranka sama krije stroške revizije.
Po ureditvi iz ZZdr-1 torej udeležencem v prometu z zdravili ni bilo prepovedano veljavne dogovorjene cene znižati bodisi preko ponujanja nižjih cen bodisi preko ponujanja različnih popustov na veljavne cene zdravil. Ravno (usklajeno) odobravanje različnih (naknadnih) popustov pa kaže na dejstvo, da so se tudi te cene zdravil končno le oblikovale po pogojih (konkurenčno omejenega) trga, čeprav revidentka vztrajno zatrjuje, da so bile dogovorjene cene (kot da bi bile to edine cene vseh izdelkov iz seznamov ponudb) striktno določene kot fiksne cene.
Veletrgovci, so kljub (delno) cenovno intenzivno reguliranem trgu zdravil za uporabo v humani medicini (primerjaj 97. do 99. člen Zzdr-1),imeli realno možnost medsebojno učinkovitega konkuriranja s cenami zdravil, kot je to jasno izhajalo tudi iz meril za ocenjevanje ponudb javnih lekarniških zavodov.
Glede očitka zmotne uporabe materialnega prava zaradi zatrjevano napačne uporabe domneve o vzporednem obnašanju kot dokazu usklajenega ravnanja, Vrhovno sodišče opozarja na razloge izpodbijane sodbe, in sicer, da Agencija svoje odločitve o usklajenem ravnanju ni utemeljila zgolj z vzporednim obnašanjem ponudnic, kot to poskuša uveljavljati revidentka. Poleg tega revidentka svojo tezo o „vzporednem obnašanju“ zaradi „uporabe s predpisi določenih cen, kjer ni nobene možnosti odstopanja“, očitno veže zgolj na trg zdravil, ki so bila (so)financirana iz javnih sredstev, medtem ko zakon (95. člen ZZdr-1) izrecno predvideva možnost prostega oblikovanja cen.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.