• PREDPIS
  • RAZVELJAVLJEN

Zakon o evidencah na področju dela (ZEPD)

OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 17-306/1990, stran 743 DATUM OBJAVE: 23.3.1990

VELJAVNOST: od 31.3.1990 do 28.4.2006 / UPORABA: od 1.1.1991 do 28.4.2006

SFRJ 17-306/1990

Verzija 7 / 7

Čistopis se uporablja od 29.4.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 4.3.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 4.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 29.4.2006
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
306. Zakon o evidencah na področju dela (ZEPD)
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA
Razglaša se zakon o evidencah na področju dela, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 16. marca 1990.
P št. 1164
Beograd, 16. marca 1990
Predsednik Predsedstva SFRJ: dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Skupščine SFRJ: dr. Slobodan Gligorijević l. r.
ZAKON
O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Na področju dela se uvajajo naslednje evidence, ki vsebujejo statistične podatke, pomembne za vso državo:

1)

evidenca o zaposlenih delavcih;

2)

evidenca o osebnih dohodkih;

3)

evidenca o poškodbah pri delu;

4)

evidenca o osebah, ki iščejo zaposlitev;

5)

evidenca o potrebi po delavcih;

6)

evidenca o državljanih Socialistične federativne repub­like Jugoslavije na začasnem delu v tujini;

7)

evidenca o ponudbah tujih delodajalcev za začasno zaposlitev državljanov Socialistične federativne republike Jugos­lavije;

8)

evidenca o tujih državljanih in osebah brez državljan­stva, zaposlenih v Socialistični federativni republiki Jugoslavi­ji;

9)

evidenca o zavarovancih in uživalcih pravic iz zdrav­stvenega zavarovanja;

10)

evidenca o družinskih članih državljanov Socialistič­ne federativne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini - upravičencih do zdravstvenega varstva;

11)

evidenca o uživalcih pravic iz invalidskega zavarova­nja.
Evidenca, ki vsebuje podatke, pomembne za vso državo, je tudi matična evidenca o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

2. člen

Evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o osebnih dohodkih, evidenco o poškodbah pri delu in evidenco o uživalcih pravic iz invalidskega zavarovanja vodijo podjetja, organizaci­je družbenih dejavnosti, banke in druge finančne organizacije, zavarovalne organizacije, predstavništva tujih firm, diplomat­ska in konzularna predstavništva v Socialistični federativni re­publiki Jugoslaviji, zadruge, oblike sodelovanja in skupnega poslovanja s tujimi osebami, delovne skupnosti organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij, društva in druge organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije) ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in zaposlujejo delavce (v nadaljnjem besedilu: delodajalci).
Evidenco o osebah, ki iščejo zaposlitev, evidenco o potre­bi po delavcih, evidenco o državljanih Socialistične federativ­ne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini in evidenco o tujih državljanih in osebah brez državljanstva, zaposlenih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, vodijo organizacije, pristojne za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: organi­zacije za zaposlovanje).
Evidenco o zavarovancih in uživalcih pravic iz zdravstve­nega zavarovanja in evidenco o družinskih članih državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini - upravičencih do zdravstvenega varstva vodijo organizacije, pristojne za zdravstveno zavarovanje.
Evidenco o ponudbah tujih delodajalcev za začasno zaposlitev državljanov Socialistične federativne republike Jugo­slavije na začasnem delu v tujini vodi zvezna organizacija, pri­stojna za zaposlovanje.
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo predpiše, katere evidence iz prvega odstavka tega člena vodijo v enotah in zavodih Jugoslovanske ljudske armade.

3. člen

Da bi bil zagotovljen enoten sistem statističnih razisko­vanj, se uporabljajo pri vodenju s tem zakonom uvedenih evi­denc enotna metodološka načela in statistični standardi.

4. člen

Podatki, ki jih vsebujejo s tem zakonom uvedene eviden­ce, se lahko uporabljajo za statistična raziskovanja in druge uradne namene.
Podatke, ki jih vsebujejo s tem zakonom uvedene eviden­ce, lahko uporabljajo zaradi uveljavljanja svojih pravic tudi posamezniki, na katere se ti podatki nanašajo.
O uporabi podatkov, ki jih vsebujejo s tem zakonom uve­dene evidence, za druge namene, ne pa za namene iz prvega in drugega odstavka tega člena, odloča pooblaščeni organ organi­zacije, ki vodi evidenco, oziroma delodajalec.

5. člen

V evidence, uvedene s tem zakonom, je treba vpisovati podatke in spremembe podatkov v predpisanih rokih.

II. VODENJE EVIDENC NA PODROČJU DELA

1. Evidenca o zaposlenih delavcih

6. člen

V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo podatki za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju.

7. člen

Evidenca o zaposlenih delavcih vsebuje:

1)

priimek in ime delavca;

2)

matično številko;

3)

kraj rojstva (kraj, občina, republika oziroma avtonom­na pokrajina);

4)

stalno prebivališče in naslov (kraj, občina, republika oziroma avtonomna pokrajina);

5)

kraj dela (kraj, občina, republika oziroma avtonomna pokrajina);

6)

poklic;

7)

šolsko izobrazbo;

8)

strokovno izobrazbo;

9)

strokovno usposobljenost za opravljanje določenih del oziroma nalog;

10)

dela delovnega mesta, ki jih delavec opravlja;

11)

delovni čas delavca - v urah (na teden);

12)

zavarovalno dobo do zaposlitve v organizaciji ali pri delodajalcu;

13)

ali je zaposlen za določen čas ali za nedoločen čas;

14)

ali je invalid dela ali upokojenec;

15)

ime druge organizacije ali delodajalca, pri katerem je zaposlen;

16)

ali se ukvarja z dopolnilnim delom kot postransko dejavnostjo;

17)

datum sklenitve delovnega razmerja;

18)

datum prenehanja delovnega razmerja;

19)

razlog prenehanja delovnega razmerja;

20)

dejavnost organizacije oziroma delodajalca.

8. člen

Evidenca o zaposlenih delavcih se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu preneha delovno razmerje.
Podatki o delavcu, za katerega se neha voditi evidenca o zaposlenih delavcih, se hranijo kot listina trajne vrednosti.

9. člen

V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo tudi podat­ki, pomembni za ljudsko obrambo, ki jih predpiše zvezni sek­retar za ljudsko obrambo.

10. člen

Delavec mora vsako spremembo podatkov, ki so bili vpi­sani v evidenco o zaposlenih delavcih na podlagi njegove izja­ve ali osebnih listin, v 15 dneh po nastanku spremembe prija­viti organizaciji oziroma delodajalcu, če organizacija oziroma delodajalec ni bil o njej kako drugače neposredno obveščen.

2. Evidenca o osebnih dohodkih

11. člen

V evidenco o osebnih dohodkih se vpisujejo podatki o delovnem času, bruto osebnem dohodku, čistem osebnem dohodku, nadomestilih osebnega dohodka iz sredstev organizacije oziroma delodajalca in o nadomestilih osebnega dohodka, uresničenih v breme drugih organizacij in organov.

12. člen

Evidenca o osebnih dohodkih vsebuje poleg podatkov iz 1. in 2. točke, 6. do 12. točke in 20. točke 7. člena tega zakona tudi naslednje podatke:

a)

podatke o delavčevem delovnem času in o njegovi izra­bi:

1)

možno število delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skrajšani delovni čas);

2)

skupaj opravljene delovne ure s polnim delovnim ča­som in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skraj­šani delovni čas), od tega:

-

dejansko opravljene ure,

-

ure čakanja na delo, zastojev in prekinitev pri delu,

-

ure ustavitve dela zaradi stavke;

3)

skupaj neopravljene ure;

4)

skupaj neopravljene ure, za katere se prejema nado­mestilo osebnega dohodka iz sredstev organizacije oziroma delodajalca, od tega:

-

ure letnega dopusta,

-

ure počitka ob državnih praznikih,

-

ure odsotnosti z nadomestilom osebnega dohodka,

-

ure za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje,

-

ure začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela, za ka­tere se prejema nadomestilo osebnega dohodka iz sredstev organizacije ali delodajalca,

-

drugo;

5)

neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo osebnega dohodka v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov;

6)

Skupaj neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo osebnega dohodka iz sredstev organizacij, pristojnih za zdravstveno zavarovanje, od tega:

-

ure začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela,

-

ure porodniškega dopusta in skrajšanega delovnega ča­sa staršev z otrokom;

7)

neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo osebnega dohodka;

8)

ure na delu, daljšem od polnega delovnega časa;

b)

podatke o bruto osebnem dohodku delavca:

1)

izplačani bruto osebni dohodek, od tega:

-

za delo s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skrajšani delovni čas);

-

za delo, daljše od polnega delovnega časa;

2)

bruto osebni dohodek iz dobička;

3)

izplačani čisti osebni dohodek, od tega:

-

za delo s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skrajšani delovni čas);

-

za delo, daljše od polnega delovnega časa;

4)

nadomestila čistega osebnega dohodka iz sredstev organizacije oziroma delodajalca, od tega:

-

nadomestila čistega osebnega dohodka med začasno nezmožnostjo ali zadržanostjo od dela,

-

druga nadomestila čistega osebnega dohodka iz sred­stev organizacije oziroma delodajalca;

5)

nadomestila čistega osebnega dohodka v breme drugih organizacij ali delodajalcev;

6)

čisti osebni dohodek iz dobička;

7)

neto prejemki delavca za neposredno porabo iz sred­stev skupne porabe organizacije oziroma iz sredstev delodajal­ca, od tega:

-

za solidarno pomoč,

-

za odpravnino,

-

za jubilejne nagrade,

-

za regres za letni dopust,

-

drugo;

c)

podatke o delih na delovnem mestu, ki jih je delavec opravljal in za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem:

1)

število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šte­je zavarovalna doba s povečanjem,

2)

število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šte­je zavarovalna doba s povečanjem na podlagi posebnega zavarovančevega statusa;

3)

odstotek povečanja.

13. člen

Evidenca o osebnih dohodkih se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu preneha delovno razmerje.
Podatki o delavcu, za katerega se neha voditi evidenca o osebnih dohodkih, se hranijo kot listina trajne vrednosti.

3. Evidenca o poškodbah pri delu

14. člen

V evidenco o poškodbah pri delu se vpisujejo podatki o poškodbah delavcev, kadar gre za poškodbe pri delu smiselno predpisom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

15. člen

V evidenco o poškodbah pri delu se vpisujejo podatki najpozneje v treh dneh po poškodbi.

16. člen

Evidenca o poškodbah pri delu vsebuje poleg podatkov iz 1. do 12. in 20. točke 7. člena tega zakona tudi naslednje podatke:

a)

podatke o poškodovanem delavcu:

1)

delo, ki ga je opravljal delavec, ko se je zgodila po­škodba pri delu;

2)

koliko ur je delal delavec tistega dne, ko se je zgodila poškodba pri delu;

3)

ali je delavec že kdaj prej doživel poškodbo pri delu in kolikokrat;

4)

naravo poškodbe;

5)

poškodovani del telesa;

6)

ali je bila poškodba smrtna;

7)

podlaga zavarovanja;

b)

podatke o poškodbi pri delu:

1)

kdaj se je zgodila nesreča:

-

datum,

-

dan v tednu,

-

doba dneva;

2)

kje se je zgodila nesreča:

-

na kraju opravljanja del oziroma nalog,

-

na redni poti od stanovanja do stalnega kraja dela,

-

na redni poti od stalnega kraja dela do stanovanja,

-

na službenem potovanju,

-

drugo;

3)

koliko oseb se je skupaj poškodovalo ob poškodbi pri delu (s smrtno ponesrečenimi vred);