TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
1.Lastnik stanovanja kot posebnega dela večstanovanjske stavbe v
družbeni lastnini je po pravilih civilnega prava dolžan nositi
stroške za tekoče in investicijsko vzdrževanje stavbe (skupnih delov
vključno z napravami) v sorazmerju z vrednostjo stanovanja glede na
vrednost stavbe, v skladu s civilno pravnimi načeli enakosti in
enakopravnosti glede materialnih pravic in obveznosti med lastnikom
stanovanja kot posebnega dela stavbe in imetniki stanovanjske pravice
na družbenih stanovanjih v tej stavbi in imetniki pravice uporabe
družbenih sredstev namenjenih za investicijsko in tekoče vzdrževanje
stavbe.
2. Imetniki stanovanjske pravice so dolžni nositi sorazmeren del
stroškov tekočega vzdrževanja skupnih delov stavbe (ne glede na to
ali te stroške plačajo s stanarino ali delno ali v celoti poleg
stanarine) in so glede te obveznosti z njimi enakopravni lastniki
stanovanja kot posebnega dela stavbe.
3. Lastnik stanovanja kot posebnega dela stavbe nosi stroške tekočega
in investicijskega vzdrževanja samo tiste stavbe, v kateri se nahaja
njegovo stanovanje.
4. Lastniki stanovanja kot posebnega dela stavbe so dolžni v naprej
plačevati znesek stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja
stavbe, v skladu s programom SIS za stanovanjsko področje tekočega in
investicijskega vzdrževanja stavb, ki se, s sodelovanjem lastnikov
stanovanj, sprejme na samoupraven način, kot tudi v skladu s
programom vzdrževanja konkretne stavbe - če takšen program za
vzdrževanje stavbe obstaja kot poseben program ali v sestavi širšega
programa, o čemer lastnik stanovanja in SIS skleneta pogodbo.
5. Pri sprejemu programa vzdrževanja vsake stavbe posebej, izbiri
izvajalca, kontroli del in kontroli porabe sredstev enakopravno
sodelujejo na podlagi lastninske pravice na stanovanju in pravice
uporabe skupnih delov stavbe in naprav v stavbi tudi lastniki
stanovanj kot posebnih delov stavbe.
6. Šele, če se pogodbeni stranki ne moreta sporazumeti, določi
sodišče v nepravdnem postopku na podlagi zahtevka vsake stranke
višino zneska, ki so ga dolžni plačevati lastniki stanovanj, in izda
o tem odločbo, ki zamenjuje pogodbo. Višina tega zneska je odvisna od
stanja stavbe in obstoječih investicijskih programov investicijskega
oz. tekočega vzdrževanja, višine potrebnih skupnih stroškov
vzdrževanja stvabe, stanja sredstev, ki so že vplačana v te namene,
zapadlosti obveznosti za plačilo del, kot tudi drugih konkretnih
okoliščin, tako da seštevek vplačil odgovarja seštevku stroškov za
vzdrževanje stavbe v določenem programskem obdobju.
Sklep nepravdnega sodišča, ki zamenjuje pogodbo, ne predstavlja
izvršilnega naslova. Če pa bi bila med strankama nesporna višina
obveznosti lastnika stanovanja, ki je zapadla v plačilo, bi bil
lastnik stanovanja lahko dolžan na podlagi sklepa nepravdnega
sodišča, izdanim v istem nepravdnem postopku, plačati ta znesek.
Tek nepravdnega postopka o določitvi višine za plačilo stroškov
vzdrževanja stavbe ni predpostavka niti ovira, da v pravdnem postopku
sodišče s sodbo odloči o že zapadlih zahtevkih za stroške za tekoče
oz. investicijsko vzdrževanje stavbe.
7. Stroški za tekoče in investicijsko vzdrževanje stavb, ki jih
plačajo lastniki stanovanj kot posebnih delov stavbe, se lahko v
naprej uporabljajo solidarno, v skladu s programom vzdrževanja vseh
stavb.
8. Imetniki stanovanjske pravice so poleg stanarine dolžni plačati
tudi ustrezen del nadomestila za uporabo skupnih prostorov in naprav
v stavbi (3. odst. 28., člena Zakona o stanovanjskih razmerjih).
Lastniki stanovanj kot posebnih delov stavbe niso dolžni plačati
nadomestila za uporabo skupnih prostorov in naprav.
ORIGINAL:
1. Sopstvenik stana kao posebnog dela višestambene zgrade u
društvenoj svojini, po pravilima gradjanskog prava, dužan je da snosi
troškove za tekuće i investiciono održavanje zgrade (zajedničkih
delova zgrade uključujući i uredjaje) srazmerno vrednosti stana u
odnosu na vrednost zgrade, u skladu sa gradjansko pravnim načelima
jednakosti i ravnopravnosti u materijalnim pravima i obavezama
izmedju sopstvenika stana kao posebnog dela zgrade i nosilaca
stanarskog prava na društvenim stanovima u toj zgradi, te nosilaca
prava korišćenja društvenih sredstava namenjenih za investiciono i
tekuće održavanje zgrade.
2. Nosioci stanarskog prava dužni su da snose srazmeran deo troškova
tekućeg održavanja zajedničkih delova zgrade (bez obzira na to da li
oni te troškove plaćaju kroz stanarinu ili u celini ili delimično
pored stanarine) i sa njima su u toj obavezi sopstvenici stana kao
posebnog dela zgrade ravnopravni.
3.Sopstvenik stana kao posebnog dela zgrade snosi troškove tekućeg i
investicionog održavanja samo one zgrade u kojoj se njegov stan
nalazi.
4. Sopstvenici stana kao posebnog dela zgrade dužni su unapred
uplaćivati odgovarajući iznos na ime troškova za investiciono i
tekuće održavanje zgrade, u skladu sa programom SIZ-a u stambenoj
oblasti u tekućem i investicionom održavanju zgrada, koji se,
uključujući i učešće sopstvenika stanova, donosi na samoupravan
način, kao i u skladu sa programom održavanja konkretne zgrade - ako
takav program za održavanje zgrade postoji kao poseban program ili u
sastavu šireg programa, o čemu sopstvenik stana i SIZ zaključuju
ugovor.
5. U donošenju programa održavanja svake zgrade posebno, izboru
izvodjača, kontroli radova i kontroli trošenja sredstava ravnopravno,
po ovlašćenjima prava svojine na stanu i prava korišćenja zajedničkih
delova zgrada i uredjaja u zgradi, učestvuju i sopstvenici stanova
kao posebnih delova zgrade.
6. Tek ako se ugovorne strane ne mogu sporazumeti, na zahtev svake
strane visinu iznosa koji su obavezni uplaćivati sopstvenici stanova
utvrdjuje sud u vanparničnom postupku i o tome donosi rešenje, koje
zamenjuje ugovor. Visina ovog iznosa zavisi od stanja zgrade i
postojećih programa investicionog odnosno tekućeg održavanja, visine
potrebnih ukupnih troškova održavanja zgrade, stanja sredstava koja
su već uplaćena u te namene, dospelosti obaveza za isplatu radova,
kao i drugih konkretnih okolnosti, tako da zbir uplata odgovara zbiru
troškova za održavanje zgrade u odredjenom programom obuhvaćenom
periodu.
Rešenje vanparničnog suda koje zamenjuje ugovor ne predstavlja
izvršnu ispravu. Medjutim, ako bi izmedju stranaka bila nesporna
visina obaveze sopstvenika stana, koja je dospela za isplatu,
sopstvenik stana bi mogao biti obavezan rešenjem vanparničnog suda u
istom vanparničnom postupku da taj iznos plati.
Tok vanparničnog postupka o utvrdjivanju visine za uplatu troškova
održavanja zgrade nije pretpostavka niti smetnja da u parničnom
postupku sud presudom odluči o već dospelih zahtevima o troškovima za
tekuće odnosno investiciono održavanje zgrade.
7. Troškovi za tekuće i investiciono održavanje zgrada koje uplate
sopstvenici stanova kao posebnih delova zgrade mogu se unapred
koristiti solidarno, u skladu sa programom održavanja svih zgrada.
8. Nosioci stanarskog prava, pored plaćanja stanarine, obavezni su
plaćati i odgovarajući deo naknade za korišćenje zajedničkih
prostorija i uredjaja u zgradi (čl. 28. st. 3. Zakona o stambenim
odnosima).
Sopstvenici stanova kao posebnih delova zgrada nisu dužni da plaćaju
naknadu za korišćenje zajedničkih prostorija i uredjaja.