TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija drugega tožnika proti odločitvi o njegovem glavnem tožbenem zahtevku se zavrne.

V ostalem delu se revizija drugega tožnika zavrže.

Prva tožnica sama nosi stroške svojega revizijskega odgovora.

Po odselitvi imetnika stanovanjske pravice je ob izpolnjenih zakonskih pogojih stanovanjska pravica po drugem odstavku 19. člena ZSR lahko prešla le na uporabnika stanovanja. Kdo je bil uporabnik stanovanja, je ZSR določal v prvem odstavku 5. člena. Osebe iz te zakonske določbe so bile določene taksativno. Med temi osebami ni razvezanega zakonca. Ta bi lahko bil uporabnik v smislu ZSR le, če bi po razvezi z imetnikom stanovanjske pravice živel v izvenzakonski skupnosti ali vsaj dve leti pred njegovo izselitvijo v ekonomski skupnosti. Takega razmerja med tožnikoma kot razvezanima zakoncema ni bilo. Tožnik zato v času tožničine odselitve ni bil uporabnik stanovanja v smislu ZSR. Ker nanj stanovanjska pravica tudi v primeru tožničine stalne odselitve ni mogla preiti, tožnik ni upravičenec iz prvega odstavka 117. člena SZ za sklenitev kupne pogodbe po privatizacijskih določbah tega zakona.

Zaradi kompleksnega položaja, posebnega pravnega varstva in specifične narave stanovanjske pravice se je v prejšnji stanovanjski ureditvi uporabljala tudi oznaka o statusu imetnika stanovanjske pravice. Nepravdno sodišče je v primeru razveze zakonske zveze z odločbo spremenilo oziroma preoblikovalo pravno razmerje strank glede tega statusa in z njim povezanih vprašanj v zvezi z stanovanjem v družbeni lastnini. Ker so odločbe nepravdnega sodišča v teh zadevah preoblikovale specifično pravno razmerje o statusu imetnika stanovanjske pravice, je tako preoblikovano razmerje učinkovalo tudi v odnosu do takratnih stanodajalcev.