Portal TFL
VS022128 - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrženje tožbe - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - priloge - predlog - zemljiškoknjižni izpisek
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS022128
IZVOR, AVTOR
načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 28.5.1984
OBJAVA
Poročilo VSS 1/84 str.31, obr. PP 18/84 str.12, obr.
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrženje tožbe - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - priloge - predlog - zemljiškoknjižni izpisek
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
BESEDILO
ORIGINAL:
Ob vložitvi predloga za razdružitev skupnosti sodišče lahko zahteva,
da stranka hkrati s predlogom predloži tudi zemljiškoknjižni izpisek
za nepremičnino. V primeru, če stranka ne ravna tako in
zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino ne predloži, ji sodišče
naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem
nalogu, sodišče vlogo zavrže (5. odstavek 109. člena ZPP v zvezi s
pravnim pravilom paragrafa 21 NP).
Po izrecni določbi paragrafa 269 NP, ki se kot pravno pravilo še
vedno uporablja, mora v postopku za razdružitev skupnosti solastnik,
ki zahteva delitev, v svojem predlogu natančno označiti predmet
delitve in navesti vse solastnike in druge osebe, ki imajo na
predmetu delitve stvarne pravice, razen tega pa mora navesti tudi
zemljiškoknjižne podatke in priložiti izpisek o vpisih lastnine,
služnosti in drugih pravic. Iz tega sledi, da ima v postopku za
razdružitev skupnosti zemljiškoknjižni izpisek značaj obligatorne
priloge predlogu za razdružitev skupnosti. Ob predvideni subsidiarni
uporabi določb pravdnega postopka tudi v nepravdnem postopku, ima
torej nepravdno sodišče pooblastilo, da stranki, ki hkrati s
predlogom za razdružitev skupnosti ni predložila tudi
zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino naloži, da to v določenem
roku stori. Če stranka ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže
(5. odstavek 109. člena ZPP).
Ob vložitvi predloga za razdružitev skupnosti sodišče lahko zahteva,
da stranka hkrati s predlogom predloži tudi zemljiškoknjižni izpisek
za nepremičnino. V primeru, če stranka ne ravna tako in
zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino ne predloži, ji sodišče
naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem
nalogu, sodišče vlogo zavrže (5. odstavek 109. člena ZPP v zvezi s
pravnim pravilom paragrafa 21 NP).
Po izrecni določbi paragrafa 269 NP, ki se kot pravno pravilo še
vedno uporablja, mora v postopku za razdružitev skupnosti solastnik,
ki zahteva delitev, v svojem predlogu natančno označiti predmet
delitve in navesti vse solastnike in druge osebe, ki imajo na
predmetu delitve stvarne pravice, razen tega pa mora navesti tudi
zemljiškoknjižne podatke in priložiti izpisek o vpisih lastnine,
služnosti in drugih pravic. Iz tega sledi, da ima v postopku za
razdružitev skupnosti zemljiškoknjižni izpisek značaj obligatorne
priloge predlogu za razdružitev skupnosti. Ob predvideni subsidiarni
uporabi določb pravdnega postopka tudi v nepravdnem postopku, ima
torej nepravdno sodišče pooblastilo, da stranki, ki hkrati s
predlogom za razdružitev skupnosti ni predložila tudi
zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino naloži, da to v določenem
roku stori. Če stranka ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže
(5. odstavek 109. člena ZPP).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.