TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
V sporu, v katerem je tožeča stranka zvišala tožbeni zahtevek, s katerim uveljavlja nečisto denarno terjatev, je izhodišče za presojo dovoljenosti revizije tista vrednost spornega predmeta, ki je bila predpisana v določbi 2. odst. 382. čl. ZPP, veljavni ob zvišanju zahtevka.

Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožeče stranke z dne 11.3.1991, vloženo proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je bila tožniku znižana odškodnina za strah za 7.000,00 SIT. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje potrdilo potem, ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Revizijsko sodišče je reviziji tožeče stranke ugodilo ter v razlogih sklepa navedlo:

V konkretnem primeru je sporna odškodnina za škodo, ki jo je tožnik utrpel v prometni nesreči. V revizijskem postopku je sporna višina odškodnine za duševne bolečine zaradi strahu (1. odstavek 200. člena ZOR) in sicer v znesku 7.000,00 SIT.

Takšna terjatev omogoča tožniku, da lahko med pravdnim postopkom zvišuje svoj zahtevek (nečista denarna terjatev). Vsako takšno zvišanje obstoječega denarnega zahtevka pa pomeni hkrati tudi spremembo vrednosti spornega predmeta, saj je, drugače kot pri nedenarnih zahtevkih, vrednost spornega predmeta določena z (denarnim) zahtevkom samim. V takšnem postopku zato tudi glede vprašanja dovoljenosti revizije ni moč več izhajati iz prvotno vtoževanega zneska, kot to zmotno trdi revident, ker ta ni več sporen in zato ne more predstavljati izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (2. odstavek 382. člena ZPP). Iz povedanega pa sledi tudi to, da (upoštevaje pri tem prehodne določbe novel ZPP, ki so sledile noveli ZPP iz leta 1989, Ur.l.SFRJ 20/90 in Ur.l.RS 55/92) lahko predstavlja izhodišče za presojo vprašanja dovoljenosti revizije pri še spornem delu obravnavanega zahtevka, edinole ob zadnjem zvišanju denarnega zahtevka določena mejna vrednost spornega predmeta v takrat veljavnem določilu 2. odstavka 382. člena ZPP. V konkretnem primeru je to znesek 800,00 SIT (takratnih 8.000.000,00 din; Zakon o spremembah Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. SFRJ št. 57/89), ker je do zadnjega zvišanja zahtevka prišlo 30.1.1990. Ni tedaj odločilna vrednost spornega predmeta, ki bi bila določena v 2. odstavku 382. člena ZPP, veljavnem ob izdaji izpodbijane sodbe ali morda v času vložitve revizije (glej zgoraj omenjene prehodne določbe novel ZPP). Pravica do revizije je tako neodvisna od sprememb mejne vrednosti spornega predmeta, ki je odločilna za vprašanje dovoljenosti revizije, do katerih je prišlo po zadnjem zvišanju zahtevka, ki hkrati pomeni določitev nove vrednosti spornega predmeta. Situacija je tako primerljiva z nedenarnimi zahtevki, pri katerih je odločilna, če ni bilo postopka po 3. odstavku 40. člena ZPP, sporna vrednost navedena v tožbi (2. odstavek 40. člena).