na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba in sklep I Cp 2779/2015 - eventualna nasprotna tožba – sklep procesnega vodstva – skupno obravnavanje nasprotne tožbe – sprememba tožbe – stvarna služnost – služnost poti – ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
23.3.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep I Cp 2779/2015
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0082221
SENAT, SODNIK
Tanja Kumer (preds.), mag. Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tadeja Primožič
INSTITUT VSRS
eventualna nasprotna tožba – sklep procesnega vodstva – skupno obravnavanje nasprotne tožbe – sprememba tožbe – stvarna služnost – služnost poti – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prenehanje služnosti – priposestvovanje služnosti – obseg služnosti – razširitev služnosti – verzijski zahtevek
PODROČJE VSRS
STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi zoper sklep o nedovolitvi spremembe tožbe se ugodi in se sklep razveljavi.
II. Pritožbi zoper sodbo se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje
- v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi:
„1. Toženi stranki (po nasprotni tožbi: tožeči) sta dolžni opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo imata tožeči stranki na nepremičnini ID znak 000, zlasti hojo ter vožnjo vsakršnih vozil na tej parceli.
2. Toženi stranki (po nasprotni tožbi: tožeči) sta dolžni onemogočiti svojim obiskovalcem ter najemnikom nepremičnine ID znak 111 hojo ter vožnjo vsakršnih vozil na nepremičnini ID znak 000.
3. Toženima strankama (po nasprotni tožbi: tožečima) se prepoveduje z vsakršno uporabo nepremičnine ID 000 za dovoz do nepremičnine ID znak 111, zlasti s hojo ter vožnjo vsakršnih vozil, v bodoče vznemirjati lastninsko pravico tožeče stranke.
- v V. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:
„Ugotovi se, da za potrebe gospodujočega zemljišča nepremičnine ID znak 111 (parc. št. 333/4 k. o. X), ki je last tožeče stranke A. A., do ½ in B. B. do ½, obstaja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine služnostna pravica poti, ki obsega peš hojo in vožnjo z vsemi vozili, za potrebe obrti, po obstoječi poti za dostop na javno cesto, v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine ID znak 000 (parcela št. 333/1 k. o. Y), ki je last tožene stranke C. C., do 2/3 in Č. Č, do 1/3, ter se na podlagi te sodbe vknjiži ta služnostna pravica v navedenem obsegu.
- v IV. in VII. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v novo sojenje.
III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
II. Pritožbi zoper sodbo se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje
- v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi:
„1. Toženi stranki (po nasprotni tožbi: tožeči) sta dolžni opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo imata tožeči stranki na nepremičnini ID znak 000, zlasti hojo ter vožnjo vsakršnih vozil na tej parceli.
2. Toženi stranki (po nasprotni tožbi: tožeči) sta dolžni onemogočiti svojim obiskovalcem ter najemnikom nepremičnine ID znak 111 hojo ter vožnjo vsakršnih vozil na nepremičnini ID znak 000.
3. Toženima strankama (po nasprotni tožbi: tožečima) se prepoveduje z vsakršno uporabo nepremičnine ID 000 za dovoz do nepremičnine ID znak 111, zlasti s hojo ter vožnjo vsakršnih vozil, v bodoče vznemirjati lastninsko pravico tožeče stranke.
- v V. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:
„Ugotovi se, da za potrebe gospodujočega zemljišča nepremičnine ID znak 111 (parc. št. 333/4 k. o. X), ki je last tožeče stranke A. A., do ½ in B. B. do ½, obstaja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine služnostna pravica poti, ki obsega peš hojo in vožnjo z vsemi vozili, za potrebe obrti, po obstoječi poti za dostop na javno cesto, v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine ID znak 000 (parcela št. 333/1 k. o. Y), ki je last tožene stranke C. C., do 2/3 in Č. Č, do 1/3, ter se na podlagi te sodbe vknjiži ta služnostna pravica v navedenem obsegu.
- v IV. in VII. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v novo sojenje.
III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Toženki z nasprotno tožbo zahtevata ugotovitev obstoja služnosti, tožnici pa z eventualno nasprotno tožbo zahtevata njeno prenehanje. Povezanost obeh zahtevkov ni taka, da sodišču ne bi nudila polja presoje pri odločanju, ali ju bo obravnavalo skupaj ali ne.
Zahtevek je tudi po predlagani dopolnitvi še vedno v bistvenem enak kot pred tem: tožnici zahtevata opustitev poseganja v njuno nepremičnino in prepoved uporabe njune nepremičnine. Razlika med prej in na novo postavljenim zahtevkom je le v tem, da je v primeroma navedenih oblikah vznemirjanja dodana nova oblika. Ker so oblike vznemirjanja dodane le primeroma, za odločitev o utemeljenosti zahtevka same po sebi niso pomembne. Navedbe o obliki vznemirjanja so po svoji vsebini (nove) navedbe o odločilnem dejstvu.
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
Zahtevek je tudi po predlagani dopolnitvi še vedno v bistvenem enak kot pred tem: tožnici zahtevata opustitev poseganja v njuno nepremičnino in prepoved uporabe njune nepremičnine. Razlika med prej in na novo postavljenim zahtevkom je le v tem, da je v primeroma navedenih oblikah vznemirjanja dodana nova oblika. Ker so oblike vznemirjanja dodane le primeroma, za odločitev o utemeljenosti zahtevka same po sebi niso pomembne. Navedbe o obliki vznemirjanja so po svoji vsebini (nove) navedbe o odločilnem dejstvu.
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.