TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Finančne uprave Republike Slovenije DT 4248-137/2017-11 z dne 26. 5. 2017 odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Po presoji sodišča prvostopenjski in pritožbeni organ tožnikovih ugovorov in navedb ter vseh relevantnih okoliščin, v zvezi z zatrjevanjem dobre vere in očitkov glede napake carinskega organa (izpolnjevanje pogojev iz člena 220(2)(b) CZS) nista ustrezno presodila. Pritožbeni organ je zavrnitev utemeljil zgolj s pavšalno navedbo, da tožnik v konkretnem primeru ne razpolaga s potrdilom o izvozu blaga iz Vijetnama. Tožnik je v postopku navajal okoliščine, iz katerih po mnenju tožnika izhaja, da je bil dobroveren. Navajal je tudi, da je deklarant oz. pri njemu zaposlen G.G. predložil vse dokumente, navedene na predmetni carinski deklaraciji, tudi certifikat o izvozu, kar izhaja tudi iz elektronskega sporočila z dne 8. 7. 2017.

Zgolj splošna zavrnitev dokaznega predloga pa ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zavrnitev dokaznega predloga stranke. Carinski organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo (vnaprejšnja dokazna ocena), kar predstavlja kršitev načela kontradiktornosti postopka. Stranki v postopku je potrebno zagotoviti pravico do kontradiktornega postopka tudi, ko gre za odločitev o naknadnem obračunu uvoznih obveznosti. Po presoji sodišča je pritožbeni organ z zavrnitvijo tožnikovega dokaznega predloga za zaslišanje navedene priče kršil tožnikovo pravico do izvajanja dokazov, ki je zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS.