TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Prodaja stanovanja imetniku stanovanjske pravice - lastniku hiše
Vprašanje: Imetnik stanovanjske pravice zahteva odkup stanovanja,
čeprav je lastnik stanovanjske hiše, ki pa je v kraju oddaljenem 40
km od kkraja zaposlitve.
Ali ima pravico uveljavljati sklenitev kupoprodajne pogodbe?
Odgovor:
Po določbi 1. odst. 148. čl. SZ (Ur.l. RS, št. 18/91-I) lahko lastnik
stanovanja odkloni sklenitev najemne pogodbe, če je mogoče odpovedati
imetniku stanovanjske pravice stanovanjsko razmerje brez zagotovitve
najporetbnejših prostorov iz razlogov, ki jih določa zakon o
stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 3572 in 14/84). Iz enakih
razlogov pa lastnik ni dolžan prodati stanovanjek prejšnjemu imetniku
stanovanjske pravice, kar določa 2. dost. 128. čl. navedenega zakona.
Po določbi 1. odst. 60. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih je lahko
stanodajalec odpovedal stanovanjsko razmerje imetniku stanovanjske
pravice, ki ima v lastnini prazno stanovanjsko hišo ali stanovanje
kot posamezen del stavbe, če je to stanovanje primerno. Ob taki
odpovedi imetniku stanovanjske pravice ne pripadajo niti
najpotrebnejši prostori.
Sodna praksa poudarja, da mora biti stanovanjska hiša primerna za
bivanje in tudi v taki razdalji od zaposlitve imetnika stnaovanjske
pravice, da se lahko preseli v svojo stanovanjsko hišo oziroma, da je
hiša primerna za bivanje tako imetnika, kot tudi njegove družine
(tako npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1643/92 z dne
8.10.1992).
V konkretnem primeru je stanovanjska hiša oddaljena 40 km, kar bi
sicer pod določenimi pogoji omogočalo preselitev prejšnjemu imetniku
stanovanjske pravice s tem, da bi še vedno lahko prihajal na delo.
Menimo, da se mora upoštevati možnosti z javnimi prevoznimi sredstvi
in vse druge okoliščine, ki ne smejo biti zaradi preselitve takega
značaja, da bi se bistveno poslablašli življenjski pogoji imetnika
stanovanjske pravice in življenjski pogoji njegove družine (25. čl.
zakona o delovnih razmerjih, Ur.l. RS, št. 14/90 in 5/91 ter 10. čl.
splošne kolektivne pogodbe za gospdoarstvo, Ur.l. RS, št. 31/90). V
vsakem primeru se upoštevajo možnosti prevoza z javnimi prometnimi
sredstvi, število in starost družinskih članov, enakovrednost bivalih
pogojev ter možnost varstva oziroma šolanja otrok.
Po našem mnenju bo potrebno v morebitni pravdi razčistiti vsa
vprašanja, ki so relevantnega značaja za odgovor na vprašanje, ali
gre za enakovredno bivalno možnost oziroma možnost preselitve. Če
take možnosti ni, potem bo moral lastnik stanovanja pristati na
sklenitev kupoprodajne pogodbe.