TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obema obtožencema kazen zviša na 2 (dve) leti zapora in kazni štejeta za določeni, nakar se prekličeta pogojna obsodba, izrečena obtoženemu D. B. s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ajdovščini I K 47530/2015 z dne 3.2.2016 in pogojna obsodba obtoženemu T. B., ki je bila izrečena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Novi Gorici I K 25215/2017 z dne 5.9.2017 ter nato izrečeta obtoženemu D. B., upoštevajoč kazen po tej sodbi in kazen 2 (dveh) mesecev zapora po preklicani pogojni obsodbi, enotna kazen 2 (dve) leti in 1 (en) mesec zapora, obtoženemu T. B. pa upoštevajoč kazen po tej sodbi in kazen 9 (devetih) mesecev zapora po preklicani pogojni obsodbi, enotna kazen 2 (dve) leti in 6 (šest) mesecev zapora, medtem ko se pritožbi obeh zagovornikov obtožencev kot neutemeljeni zavrneta in v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženi D. B. je dolžan plačati sodno takso v višini 450,00 EUR obtoženega T. B. pa se oprosti plačila sodne takse.

Ker je sodišče druge stopnje kazen obema obtožencema zvišalo na dve leti zapora, je moralo po določbi prvega odstavka 59. člena KZ-1 preklicati pogojni obsodbi, ki sta bili obtožencema izrečeni. Čeprav državna tožilka takega predloga v pritožbi ni podala, pa je preklic pogojne obsodbe v primeru, ko storilec stori v preizkusni dobi kaznivo dejanje, za katero mu je izrečena kazen zapora dveh let ali daljša kazen, obvezen, kar pomeni, da sodišče nima izbire, ali bo pogojno obsodbo preklicalo ali ne. S tako odločitvijo pa tudi ne gre za kršitev določbe 385. člena ZKP, saj je državna tožilka pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji vložila v škodo obeh obtožencev.