TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da je tožena stranka tožeči stranki od dosojenega zneska 450.000,00 SIT od 01.01.2002 do 17.12.2002 dolžna plačati še zamudne obresti po predpisani obrestni meri, zmanjšani za temeljno obrestno mero, medtem ko se v preostalem delu (glede zahtevanih zakonskih zamudnih obresti od tega zneska od 19.04.1998 do 31.12.2001 in presežno zahtevanih zamudnih obresti od 01.01.2002 do 17.12.2002) pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V tej zadevi je tožnik na podlagi I. odstavka 919. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo zahteval od 19.04.1998 dalje do plačila, to je od 15. dne po tem, ko je tožena stranka prejela njegov odškodninski zahtevek. 9. Uporaba tega zakonskega določila v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj je predmet spora odškodninska (in ne pogodbena) odgovornost zavarovanca tožene stranke, ki se presoja po določbah ZOR, ki urejajo odškodninsko odgovornost. Upoštevati je treba ustaljeno stališče sodne prakse, da se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo prisoja ob analogni uporabi določila II. odstavka 189. člena ZOR, torej se višina odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe. Takrat postane višina odškodnine znana in od takrat naprej gredo oškodovancu tudi zakonske zamudne obresti. Sodišče to določbo uporabi vedno, kadar oškodovanec odškodnino zahteva neposredno od odgovorne osebe, uporabiti pa jo mora tudi v primeru, ko oškodovanec zahteva odškodnino iz istega škodnega dogodka od zavarovalnice, ki je zavarovala tujo odgovornost, ker zaradi tega odgovarja oškodovancu le in v enakem okviru kakor sama odgovorna oseba. Obveznost zavarovalnice sicer temelji na pogodbi, vendar pa je njena vsebina enaka temu, za kar je odgovoren zavarovanec.

Pravilno pa glede teka zamudnih obresti po 01.01.2002 tožnik v svoji pritožbi opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS, izraženo v načelnem pravnem mnenju z dne 26.06.2002. Po tem stališču namreč oškodovancu od dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo pripadajo zamudne obresti od dneva uveljavitve OZ pa vse do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od prvega dne po dnevu izdaje sodbe sodišča prve stopnje pa obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti in to ne glede na to, kdaj je prišlo do škodnega dogodka.