na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba II Cp 496/2022 - financiranje programov založništva v športu - financiranje projekta - pomotoma nakazana sredstva - vračilo prejetih javnih sredstev - neupravičena ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
30.8.2022
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba II Cp 496/2022
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00061553
SENAT, SODNIK
Tadeja Primožič (preds.), Brigita Markovič (poroč.), Barbka Močivnik Škedelj
INSTITUT VSRS
financiranje programov založništva v športu - financiranje projekta - pomotoma nakazana sredstva - vračilo prejetih javnih sredstev - neupravičena obogatitev - plačilo neobstoječega dolga - vrnitev prejetega po pogodbi - prikrajšanje in obogatitev - privolitev v prikrajšanje - trditveno in dokazno breme - dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi - ugovor
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
JEDRO
Okoliščina, da tožeča stranka upravlja in izplačuje „javna sredstva“, sama po sebi ne pomeni, da na podlagi neupravičene obogatitve ni upravičena zahtevati njihovega vračila.
Pritožba zastopa zmotno stališče, da je bila tožeča stranka tista, ki bi morala dokazati, da iz opravičljivega razloga ni vedela, da plačuje nekaj, kar domnevno ni bila dolžna plačati. Trditveno in dokazno breme za podan ugovor po 191. členu OZ je namreč na strani tožene stranke. Pritožbeni očitek, da mora tožeča stranka dokazati, da iz opravičljivega razloga ni vedela, da plačuje nekaj, kar domnevno ni bila dolžna plačati, pa je neutemeljen tudi iz razloga, ker tu ne gre za zmoto, kakor jo obravnavamo v zvezi z izpodbijanimi pravnimi posli, pri katerih se zahtevata njena bistvenost in opravičljivost. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je torej lahko tudi krivdna.
Pritožba zastopa zmotno stališče, da je bila tožeča stranka tista, ki bi morala dokazati, da iz opravičljivega razloga ni vedela, da plačuje nekaj, kar domnevno ni bila dolžna plačati. Trditveno in dokazno breme za podan ugovor po 191. členu OZ je namreč na strani tožene stranke. Pritožbeni očitek, da mora tožeča stranka dokazati, da iz opravičljivega razloga ni vedela, da plačuje nekaj, kar domnevno ni bila dolžna plačati, pa je neutemeljen tudi iz razloga, ker tu ne gre za zmoto, kakor jo obravnavamo v zvezi z izpodbijanimi pravnimi posli, pri katerih se zahtevata njena bistvenost in opravičljivost. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je torej lahko tudi krivdna.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.