TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti predmetni postopek za čas do izdaje odločbe ZPIZ o tožnikovi delazmožnosti. Taka odločba ZPIZ namreč ne vpliva na tožnikov položaj oziroma na pravice in obveznosti za nazaj, kar je razvidno tudi iz odločbe ZPIZ z dne 19. 10. 2016, ki jo je tožena stranka posredovala sodišču. S to odločbo je bil tožnik razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in ima pravico do invalidske pokojnine od 1. 9. 2016 dalje. Tožba v predmetnem postopku, s katero tožnik zahteva ugotovitev, da je bila ponujena pogodba o zaposlitvi neustrezna glede na njegovo preostalo delovno zmožnost in posledično ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi s ponudbo nove, pa je bila vložena že 9. 4. 2015. Možnost vložitve tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitve določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1, kar pomeni, da se pravni interes v konkretnem primeru predpostavlja (drugi odstavek 181. člena ZPP).

Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih v sporih glede zakonitosti redne odpovedi iz poslovnega razloga že pojasnilo, da ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če sodišče ugodi reintegracijskemu zahtevku in strankama v sporu prepusti, da po vrnitvi delavca na delo sami rešujeta vprašanja v zvezi z nadaljnjo zaposlitvijo delavca pri delodajalcu. Kot izhaja iz odločbe ZPIZ z dne 21. 9. 2016, ima tožnik od 1. 9. 2016 dalje pravico do invalidske pokojnine (ki se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja). Zato bodo pri izvršitvi izpodbijane prvostopenjske sodbe odpadla vsa tovrstna vprašanja glede nadaljnje zaposlitve tožnika pri toženi stranki.