TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Petnajsti, šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti odstavek 236. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 110/02 in 42/04) niso v neskladju z Ustavo. Enajsti odstavek 237. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje se razveljavi. Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 227. člena ter prvega in drugega odstavka 229. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje se ustavi.

Za nazaj, torej za čas pred uveljavitvijo zakona, petnajsti, šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti odstavek 236. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1) ne spreminja pravnih položajev in pravnih razmerij pobudnikov, zato izpodbijana ureditev ni v neskladju s prepovedjo retroaktivnosti iz 155. člena Ustave.V obravnavanem primeru zakonodajalcu tudi ni mogoče očitati, da je pravno ureditev spremenil arbitrarno, brez razloga, utemeljenega v javnem interesu. To je storil zato, da bi zaščitil specifične delničarje teh investicijskih družb, ki so postali delničarji po neobičajni poti, in sicer tako, da so zamenjali svoj v postopku privatizacije družbene lastnine pridobljeni lastninski certifikat za delnice omenjenih družb. Zakonodajalec je z zakonsko spremembo želel doseči večjo varnost vlagateljev, ki so v konkretnem primeru manj usposobljeni posamezniki, ki sicer praviloma ne bi postali delničarji po običajni poti, torej z nakupom delnic na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Ker mora družba za upravljanje to uskladitev poslovanja, naložb in izpostavljenosti investicijske družbe do posamezne osebe opraviti najkasneje v štirih letih od uveljavitve zakona, to pomeni, da je za preoblikovanje investicijske družbe iz 236. člena ZISDU-1 za upravljanje v vzajemni sklad v skrajnem primeru na voljo osem let. Po oceni Ustavnega sodišča je ta čas zadosten za prilagoditev novim okoliščinam. Glede na navedeno izpodbijane določbe 236. člena ZISDU-1 niso v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave).Pri ureditvi preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad (petnajsti odstavek 236. člena ZISDU-1) je zakonodajalec predvidel različen pravni režim za podobna pravna položaja. Za investicijske družbe, ustanovljene kot pooblaščene investicijske družbe in usklajene z določbami Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU) na podlagi prvega odstavka 33. člena Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb ter nato usklajene še z določbami ZISDU-1, je določil, da se morajo preoblikovati v vzajemni sklad, medtem ko investicijskim družbam, ustanovljenim po ZISDU-1, tega ni treba storiti. Razlikovalni kriterij je torej način nastanka investicijske družbe.Ustavno sodišče ocenjuje, da so navedeni razlogi razumni in stvarno utemeljeni, povezani s predmetom urejanja in da zato zakonodajalcu ni mogoče očitati, da je ravnal arbitrarno, ko je sprejel izpodbijano ureditev. Ker je zakonodajalec imel razumne in stvarne razloge za razlikovanje, izpodbijana določba 236. člena ZISDU-1 ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.Samo zato, ker zakonska ureditev vpliva na spremembo vrste vrednostnega papirja (namesto delnice investicijske družbe investicijski kupon vzajemnega sklada), ne pa tudi na njegovo imetništvo, še ni mogoče govoriti o posegu v ustavno pravico do zasebne lastnine. Zato izpodbijana določba 236. člena ZISDU-1 tudi ni v neskladju s 33. členom Ustave.Zakonodajalec na podlagi prvega stavka drugega odstavka 74. člena Ustave v okviru svoje proste presoje – upoštevaje tudi druge ustavne določbe – oceni, kakšna ureditev gospodarskih subjektov se mu zdi najprimernejša. Ustavno sodišče se ne more spuščati v oceno primernosti njihove zakonske ureditve. Ker je zakonodajalec z ureditvijo preoblikovanja (pooblaščene) investicijske družbe v vzajemni sklad ravnal v skladu s pooblastilom iz prvega stavka drugega odstavka 74. člena Ustave, izpodbijane določbe petnajstega do osemnajstega odstavka 236. člena ZISDU-1 ne pomenijo posega v svobodno gospodarsko pobudo iz prvega odstavka 74. člena Ustave. Ker zakonodajalec ni imel stvarnega in razumnega razloga za razlikovanje med vzajemnimi skladi od trenutka dokončnosti odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev o uskladitvi poslovanja vzajemnega sklada z določbami zakona iz petega odstavka 235. člena ZISDU-1 dalje, je izpodbijana določba enajstega odstavka 237. člena ZISDU-1 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Zato jo je Ustavno sodišče razveljavilo.