TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Točki 1 in 2 prvega odstavka 8. člena ter deveti odstavek 13. člena Zakona o kontroli cen (Uradni list RS, št. 63/99) niso v neskladju z Ustavo. Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o pridobitvi predhodnega soglasja k cenam zbiranja, čiščenja in distribucije vode (Uradni list RS, št. 82/99), Uredbe o določitvi mehanizma za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 11/2000) in Uredbe o določitvi mehanizma za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 29/2000) se zavrže.

Kontrola cen, katere namen je opredeljen v razlogih za določitev posameznih ukrepov (doseganje ciljev gospodarske politike, določeni z akti Državnega zbora, preprečevanje motenj na trgu in monopolnega obnašanja) zadeva vso državo, vse njene državljane, in je opravičena v skupnem (državnem) interesu in ne zgolj v interesu posamezne lokalne skupnosti. Zato izpodbijana razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 8. člena, na podlagi katerih lahko Vlada določi ustrezen ukrep kontrole cen tudi v primeru, ko gre za cene storitev javnih služb iz pristojnosti lokalne skupnosti, ne pomeni posega v pravico do lokalne samouprave in s tem kršitve prvega odstavka 140. člena Ustave. Določba devetega odstavka 13. člena pomeni, da lahko pristojni organ lokalne skupnosti zaradi varstva potrošnikov določi primeren ukrep kontrole cen za cene storitev javnih služb iz pristojnosti lokalne skupnosti, če ugotovi, da so podani razlogi, določeni v prvem odstavku13. člena ZKC. Izpodbijana določa devetega odstavka 13. člena ZKC zato ni v nasprotju z načeli pravne države iz 2. člena Ustave. Ker so izpodbijane uredbe med postopkom prenehale veljati, niso pa izpolnjeni pogoji za njihovo presojo, ki jih določa 47. člen Zakona o Ustavnem sodišču, je Ustavno sodišče zahtevo v tem delu zahtevo zavrglo.