TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
1. Temeljna oblika kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka po 1.
odst. 172. čl. KZJ je podana:
- če izda trasant ček, ki ob plačilu sploh nima ali nima dovolj
kritja ali če da ta ček imetnik čeka, ki ni trasant,
- če se je trasant oziroma imetnik čeka zavedal, da ček ni krit;
obstoj takšne zavesti pa se dokazuje na podalgi dejanskih okoliščin
ob izdaji čeka oziroma njegovem dajanju v promet.
2. Če gre za manjši nepokrit čekovni znesek (npr. do 5.000 din),
glede na določbo 2. odst. 8. čl. KZJ ni podano kaznivo dejanje izdaje
nekritega čeka po 1. odst. 172. čl. KZJ, temveč le prekršek po
novelirani določbi 26. čl. zakona o čeku (Ur.l. SFRJ 52/73). Kljub
takemu manjšemu nepokritemu čekovnemu znesku pa se določba 2. odst.
8. čl. KZJ ne more uporabiti, če gre za večkrat ponovljeno izdajo
čekov brez kritja ali če ček dalj časa ni pokrit.

1. Načelo javnega zaupanja v ček kot vrednostni papir, ki služi kot
plačilno sredstvo, zahteva, da na čekovnem računu izdajatelja obstaja
pokritje za znesek, za katerega je ček izdan. Izdajatelj mora zato
pri izdaji čeka računati z višino pokritja na čekovnem računu,
prekoračitev tega zneska in izdaja čeka brez pokritja oziroma njegovo
stavljanje v promet pa je kaznivo dejanje. Obstoji zavest, da ček ob
izdaji oziroma stavljanju v promet ni krit, se pri trasantu oziroma
imetniku čeka dokazuje na podlagi dejanskih okoliščin konkretnega
primera, kot so npr.: višina zneska na čeku, višina negativnega
salda, predhodna obvestila o stanju na tekočem računu, ponavljajoče
se izdajanje nekritih čekov, nesposobnost pokritja glede na finančno
stanje imetnika tekočega računa in podobno.
2. Ker pri kaznivem dejanju izdaje nekritega čeka po 1. odst. 172.
čl. KZJ ni označena spodnja meja nekritega zneska, je bilo treba
razmejiti prekršek po novelirani določbi 3. odst. 26. čl. zakona o
čeku (Ur.l. SFRJ, št. 52/73) in temeljno obliko kaznivega dejanja
izdaje nekritega čeka. Odločilna za to razmejitev je družbena
nevarnost dejanja, kot kriterije za oceno te nevarnosti pa je treba
upoštevati poleg višine čekovnega zneska tudi predvideno kazen v
znesku najmanj 500 din za prekršek, višina negativnega salda,
ponavljajoče izdajanje nekritih čekov, čas pokritja in podobno.
3. Kaznivo dejanje po 172. čl. KZJ lahko stori le legalni imetnik
čeka. Če storilec pride do posesti čeka na nezakonit način
(izgubljena, ukradena ali zatajena čekovna knjižica), je treba izdajo
tako pridobljenega čeka opredeliti kot kaznivo dejanje ponarejanja
vrednostnic po 169. čl. KZJ v steku s kaznivim dejanjem goljufije po
171. čl. KZS.