TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tretjetoženca se delno ugodi in se izpodbijana sodba v izreku pod 1. delno spremeni tako, da je tretji toženec dolžan plačati tožniku 1.976.877,00 SIT (namesto zneska 2.776.877,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi; v peti alineji istega odstavka izreka tako, da je tretji toženec dolžan plačati od 1.950.000,00 SIT (namesto od zneska 2.750.000,00 SIT) zakonite zamudne obresti od 18. 5. 1998 do plačila ter v isti točki v stroškovnem izreku spremeni tako, da je tretji toženec dolžan povrniti tožniku 322.989,00 SIT (namesto prisojenega zneska 375.286,00 SIT) njegovih pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 1998 do plačila; vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe. Sicer pa se višji tožbeni zahtevek zavrne. Pritožba tretjetoženca se v preostalem delu, pritožba tožnika pa v celoti zavrneta in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

1/ Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar, smučanje pa, čeprav ni nenevarno, vsebuje vsakokraten zavestni dejavnik tveganja. Smučišče na katerem se je zgodila nesreča, kritičnega dne ni bilo izredno glede na običajne lastnosti smučišč, zato upravljalec smučišča ne odgovarja objektivno. Upravljalec smučišča, je dokazal, da je poskrbel, da je bilo smučišče urejeno v skladu z določbami Zakona o varnosti na javnih smučiščih (ZVJS), torej tako da je bila zagotovljena varnost smučarjev in s tem dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. 2/ V skladu z določbo 21. člena ZVJS mora smučar izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev, prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevanemu smučarju dovolj prostora za manevriranje ter prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram. 3/ Odškodnina za nepremoženjsko škodo mora biti vpeta v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.