TFL Vsebine / TFLGlasnik

Zaradi skokovitega razvoja spleta in posledično enormne količine podatkov, ki jih preiskovalci ne morejo več ročno obdelovati, saj bi za to pri preiskavi večjega primera verjetno potrebovali nekaj let, so nujno potrebne ustrezne tehnološke rešitve. Brez tega ne gre niti v sedanjosti, še težje bo brez tega delovati v prihodnosti, sploh glede na ves tehnološki napredek, ki nas pelje v neslutena področja. Posledično smo prepričani, da se bosta področji nujno morali združevati in stapljati drugo z drugim. Strokovnjaki na enem in drugem področju bodo morali sodelovati, kajti ne predstavljamo si, da bi lahko ves diapazon kompetenc, znanja in izkušenj za časa življenja pridobil en sam človek in bil strokovnjak na obeh področjih.

Partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem

V tujini se že desetletja pogovarjajo o partnerstvu med javnim in zasebnim sektorjem (public-private partnership – PPP) tudi na področju obveščevalne dejavnosti. Menimo, da je ta tema v svetu, polnem kriznih žarišč, v kakršnem živimo sedaj, še toliko bolj pomembna. Tudi iz tega razloga se povečuje pomen zasebnih varnostnih in obveščevalnih podjetij, ki sodelujejo z vladami in korporacijami. Organizacije, kot so Europol, Nato, Interpol, tesneje medsebojno sodelujejo pri čezmejnih operacijah, kar je posledično izboljšalo izmenjavo informacij. Korporacije redno sodelujejo pri razvoju obveščevalnih zmogljivosti, zlasti na področju kibernetske varnosti. Vendar pa menimo, da bi morale večji poudarek dati tudi na širšem obveščevalnem področju, v smislu PPP, torej partnerstva med javnim in zasebnim. Seveda pa je ob tem treba povečati nadzor nad obveščevalnimi operacijami in zagotavljati transparentnost.

Kljub digitalizaciji in kljub temu, da je splet praktično vseprisoten, ter kljub skokovitemu razvoju umetne inteligence je človeška obveščevalna dejavnost ostala ključna. Zlasti za zbiranje podatkov v težko dostopnih okoljih. Usposabljanja so postala precej bolj sofisticirana in specializirana, z vključevanjem znanj o psihologiji, kulturnem razumevanju in socialnem inženiringu. Podjetja so začela vlagati v zbiranje in zaščito informacij za zaščito intelektualne lastnine ter za prepoznavanje tveganj. Priča smo povečani uporabi obveščevalnih orodij za sprejemanje strateških odločitev na trgu, kar vse nekako vzbuja upanje na večjo ozaveščenost in odpornost proti delinkventnim ravnanjem. Vedno več pozornosti moramo namenjati različnim hibridnim konfliktom in kognitivnim človeškim vidikom, glede na to, da lahko obveščevalna dejavnost vključuje tudi manipulacijo javnega mnenja, uporabo oziroma zlorabo družbenih omrežij z namenom izkrivljanja dejstev in analizo psiholoških vidikov nasprotnikov.

Logično je, da je razvoj obveščevalne dejavnosti sledil spremembam v tehnologiji, geopolitiki in naravi groženj, pri čemer je vedno večji poudarek na integraciji podatkov, hitrosti odziva in etičnih vprašanjih. V zahodnem svetu že vrsto let opazujemo rast outsourcinga obveščevalne dejavnosti, pri čemer javno objavljena poročila v ZDA kažejo, da naj bi bilo 70 odstotkov obveščevalne dejavnosti izvajane preko le-tega. Državne obveščevalne službe, ki se ukvarjajo z notranjo ali zunanjo varnostjo, z zbiranjem informacij ali protiobveščevalno dejavnostjo, predstavljajo zgolj vrh ledene gore obveščevalne dejavnosti v skoraj katerikoli družbi (Anžič, 2010).¹ V današnjem času je treba gledati vedno širše področje obveščevalne dejavnosti, ki pa je ne izvajajo samo državne agencije, ampak tudi korporacije, družbene skupine in zasebne institucije, inštituti, think-tanki in podobno. Pridobivanje in analiziranje informacij, pomembnih za strateško in tudi vsakodnevno odločanje, sta ključna elementa obveščevalne dejavnosti. V svetu so se pojavila podjetja, ki se ukvarjajo s podatkovno analitiko, možganski trusti in druge organizacije, ki svojim uporabnikom nudijo informacije z različnih področij. Kot navajata Britovšek in Sotlar (2014),² lahko tudi v Sloveniji zaznamo elemente zasebne obveščevalne dejavnosti in predvsem protiobveščevalne dejavnosti, kot je zaščita poslovnih skrivnosti. Menimo, da imamo nekaj resnih nastavkov za nadaljnji razvoj te dejavnosti v Sloveniji, sploh v multidisciplinarnih timih obveščevalcev, preiskovalcev, analitikov, IT-jevcev, programerjev, etičnih hekerjev, ki bi lahko postali ponudniki obveščevalnih rešitev na ključ v globalnem pogledu.

Globalna konkurenca, prihod tujih gospodarskih družb in nastop slovenskih gospodarskih družb na svetovnem trgu silijo podjetja v čim učinkovitejšo zaščito lastnih podatkov ter zbiranje in analizo novih podatkov, pomembnih za obvladovanje tveganj. To pozitivno vpliva na razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti, čeprav menimo, da se podjetja temu več kot prepočasi prilagajajo. Zato lahko posledično izgubljajo kader, patente, strateške informacije ipd. Podjetja, ki delujejo v globaliziranem okolju, se soočajo s poslovnimi pritiski, ki ustvarjajo visoko konkurenčno okolje in se hitro ter nepričakovano spreminjajo, s čimer neprilagodljiva podjetja izločajo iz tekme na trgu. Tovrstni poslovni pritiski so lahko tržni, tehnološki ali družbeni. Podjetja morajo zato hitro reagirati na priložnosti in nevarnosti iz poslovnega okolja; priložnosti izkoristiti, nevarnosti pa nevtralizirati (Ulcej, Britovšek in Sotlar, 2010).³ Uspešnost podjetij pri tem, kako bodo odreagirala, pa je seveda odvisna od podatkov in informacij, ki so jih pridobili in jih imajo na voljo ter ki so jih sposobni pretvoriti v uporabno oziroma koristno znanje (Ulcej, Britovšek in Sotlar, 2010).⁴

Pri vsem navedenem je ključen problem javnih virov oziroma javno dostopnih virov. Pod to lahko umestimo:

• zakonodajo in uradne evidence (na primer zakonodajni akti, odločbe sodišč, evidenca javnih naročil),
• spletne strani,
• spletne baze podatkov (na primer AJPES, e-Sodstvo, razpisi EU in javnih institucij),
• mediji in poročila (na primer javno dostopni članki, analize, sporočila za javnost),
• znanstvene in strokovne publikacije (na primer raziskave, magistrska in doktorska dela, članki v revijah ),
• spletne platforme in forumi (na primer strokovni forumi, akademski portali, spletna orodja za iskanje podatkov).

Zapisano bi lahko še bolj razčlenjevali in če upoštevamo vpliv informacijske tehnologije, takoj pridemo do problema, kako obvladati preobilje informacij, ki so na voljo, kako v tem preobilju čim hitreje, če že ne takoj, v realnem času, selekcionirati ključne relevantne in zgoščene informacije, ki so potrebne za to, da bodo analitiki neke organizacije lahko pravočasno pripravili kvalitetne obveščevalne izdelke (Podbregar 2008 v Anžič, 2010).⁵ In nenazadnje je pomembno vprašanje tudi to, kako vso to količino informacij shranjevati. Izzivi, s katerim se sooča vsaka obveščevalna organizacija, niso povezani s pridobivanjem informacij, ampak z nevarnostjo preobilice informacij. Ta tendenca akumuliranja ogromnih količin pogosto starih ali nepomembnih informacij je eden tipičnih patoloških sindromov obveščevalnih organizacij. Če je bilo tako že do zdaj, kaj potem lahko rečemo za današnji čas (Anžič, 2010),⁶ ko je praktično vse, kar počnemo, tako poslovno kot zasebno, povezano z informacijsko tehnologijo.

Prihodnost

Menimo, da je prihodnost v rešitvah, s katerimi lahko govorimo o napredni obveščevalni dejavnosti. To vključuje podatkovno rudarjenje, strojno učenje ter vizualizacijo podatkov v realnem času, na klik. Te tehnologije podjetjem omogočajo ne samo analizo preteklih in obstoječih podatkov, ampak tudi napovedovanje prihodnjih trendov. Slednje pa je v hitro razvijajočem se, globalno povezanem svetu še bolj pomembno. Obveščevalni sistemi so postali ključni za podjetja, ki želijo ostati konkurenčna v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju (Seel, 2023).⁷

Prihodnost poslovne obveščevalne dejavnosti vključuje še večjo integracijo umetne inteligence, avtomatizacije in samooskrbnih obveščevalnih orodij. Ta orodja tudi uporabnikom brez tehničnega znanja omogočajo, da sami dostopajo do podatkov in jih analizirajo, kar povečuje njihovo uporabnost in dostopnost (Seel, 2023).⁸ Razvoj obveščevalne dejavnosti v zadnjih dveh desetletjih je zaznamovan z eksponentnim napredkom tehnologije. Pri tem pa je nezanemarljivo tudi to, da se je narava globalnih groženj bistveno spremenila. S tem pa se je še povečal pomen poslovne obveščevalne dejavnosti. Z uporabo tehnologije, ki prežema praktično vsak naš korak, je postala digitalna obveščevalna dejavnost (SIGINT, CYBINT, OSINT) ključnega pomena. Povečala se je uporaba umetne inteligence, strojnega učenja in analitike za zbiranje ter obdelavo enormnih količin podatkov.

Na kibernetskem področju je pojav kibernetskega vohunjenja in zaščite pred njim privedel do razvoja specializiranih enot za kibernetsko obveščevalno dejavnost. Predvsem na vojnih območjih so droni in različne senzorske tehnologije postali nepogrešljivi za zbiranje informacij na terenu. Slednje zmanjšuje tveganje za ljudi in zmanjšuje število žrtev v brezsmiselnih vojnah. Na tem področju bomo verjetno spremljali razvoj tudi v zasebnem varovanju in drugod, saj nas v EU pestita staranje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile.

Večja dostopnost podatkov zahteva, da etiki, zakonodaji in varovanju zasebnosti namenjamo več pozornosti. Po svetu bijemo globalni boj proti terorizmu, kar prav tako zahteva povečano obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost. Skrb vzbujajoč je seveda tudi pojav hibridnih groženj, kot so dezinformacijske kampanje, gospodarsko vohunjenje in politična destabilizacija.

Sklep

Poslovna obveščevalna dejavnost je v svoji osnovi podobna tisti, ki jo izvajajo državne obveščevalne službe. Dvojmoč (2019)⁹ ugotavlja, da večina podjetij potrebuje obveščevalno dejavnost, da lahko med drugim bolje razumevajo kompleksnost zunanjega okolja in se posledično bolje strateško odločajo. Poslovna obveščevalna dejavnost predstavlja nujen varnostni element v praktično vsaki organizaciji, posebej pa v tisti, ki je globalno usmerjena. Rečemo lahko, da je vitalen in nepogrešljiv del sodobnega globalnega poslovnega sveta ter predstavlja njegovo novo realnost (ibid.).

Zasebna obveščevalna dejavnost je pomembna gospodarska dejavnost, ki ni omejena na državo ali regijo. Stranke so države, velike korporacije, podjetja in vplivni posamezniki ali pa čisto navadni ljudje, ki potrebujejo preverbo na primer določene investicije, naložbe, nakupa, sklenitve pogodbe, zaposlitve ipd. in se zanimajo za tveganja, ki bi lahko ogrozila njihove interese. Po drugi strani pa skrbijo za zaščito poslovnih skrivnosti in upravljajo tveganja, ki bi lahko povzročila odtekanje informacij. V okviru zakonskih omejitev je takšna dejavnost zelo pomembna, po našem mnenju vitalna in strateška gospodarska dejavnost.

Z vidika podjetij in organizacij, ki nudijo obveščevalne storitve na trgu, se je treba zavedati, da ima državna obveščevalna dejavnost v specifičnih, z zakonom določenih situacijah pravico do posega v temeljne človekove pravice, kot je na primer pravica do zasebnosti. Slednje je navadnim državljanom in zasebnim gospodarskim družbam strogo prepovedano. Informacije v sodobnem konkurenčnem in tehnološko razvitem svetu pa so tako zelo ključne za uspešno poslovanje, da bo vsakršna zasebna obveščevalna dejavnost vedno podvržena pritiskom, da pridobi čim boljše informacije, kar lahko pripelje do zlorab nadzorstvene in informacijske tehnologije za doseganje dobičkonosnih namenov in s tem do kršitve zakonodaje (Britovšek in Sotlar, 2014).¹⁰

Sedanjost in prihodnost poslovne obveščevalne dejavnosti temeljita na implementaciji naprednih tehnologij. Te omogočajo boljše upravljanje podatkov in podporo strateškemu odločanju. Med ključnimi primeri uporabe je uporaba umetne inteligence za analizo tržnih podatkov v realnem času. To pa podjetjem omogoča hitro prepoznavanje novih poslovnih priložnosti in odzivanje na nenadne tržne spremembe. Kot primer lahko izpostavimo analizo družbenih omrežij za potrebe prepoznavanja sprememb v potrošniških navadah. Tehnologije strojnega učenja lahko pomagajo pri identifikaciji in napovedovanju posameznih tveganj, kot so tveganja goljufij, kibernetski napadi ali nestabilnosti na dobavnih trgih. Kot primer lahko pri tem navedemo prepoznavanje šibkih točk v dobavni verigi, kar nam omogoča analitika javno dostopnih informacij, križanih z internimi podatki in obdelanih z orodji. S podatkovnim rudarjenjem in analizo groženj lahko organizacijam prav tako pomagamo pri prepoznavanju kibernetskih tveganj in zaščiti kritične infrastrukture. Umetna inteligenca lahko na primer zazna nenavadne vzorce aktivnosti v sistemih in prepreči napade, preden povzročijo škodo . Pri vsem naštetem je pomembno to, da lahko tovrstne rešitve približamo uporabnikom platform, v smislu, da lahko samostojno izvajajo analizo podatkov, brez tehničnega znanja. Ta trend zmanjšuje odvisnost od specializiranih analitikov in pospešuje proces odločanja. Povezava s trenutnimi izzivi, kot sta kibernetska varnost in zakonodajna regulacija, dodatno osvetljuje pomembnost poslovne obveščevalne dejavnosti. Kibernetska varnost zahteva sprotno analizo podatkov, medtem ko zakonodajne spremembe narekujejo nujnost prilagajanja orodij obveščevalne dejavnosti za skladnost z zakonodajo, na primer pri varstvu osebnih podatkov (GDPR).

Z razpravo o poslovni obveščevalni dejavnosti smo ugotovili, da je ključna za sodobno gospodarstvo. Eno od vprašanj, ki si jih bomo morali zastaviti, je, kako lahko podjetja uporabo naprednih tehnologij poslovne obveščevalne dejavnosti optimalno uravnotežijo s spoštovanjem zakonodaje. Kako lahko podjetja preprečijo zlorabo orodij za neetične namene in zagotovijo, da se uporabljajo v skladu z najvišjimi standardi etike? Katera področja poslovanja bodo imela v prihodnosti največ koristi od integracije umetne inteligence v poslovno obveščevalno dejavnost? Ta vprašanja odpirajo prostor za nadaljnjo razpravo in raziskave na tem področju.

---

¹ Anžič, M.: Konkurenčna obveščevalna dejavnost gospodarskih družb. Magistrsko delo, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, 2010.

² Britovšek, J., in Sotlar, A.: Zasebna obveščevalna dejavnost. Varstvoslovje: Journal of Criminal Justice and Security, št. 16, 2014, str. 278–295.

³ Ulcej, D., Britovšek, J., in Sotlar, A.: Obveščevalna dejavnost v gospodarstvu: pojmovne opredelitve. 2010.

⁴ Ulcej, D., Britovšek, J., in Sotlar, A., naved. delo.

⁵ Anžič, M.: Konkurenčna obveščevalna dejavnost gospodarskih družb. Magistrsko delo, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, 2010.

⁶ Anžič, M., naved. delo.

⁷ Seel, H. J.: Evolution, trends, and future developments of business intelligence. Springer, 2023.

⁸ Seel, H. J., naved. delo.

⁹ Dvojmoč, M.: Corporate intelligence as the new reality: The necessity of corporate security in modern global business. Varstvoslovje: Journal of Criminal Justice and Security, št. 21, 2019, str. 205–223.

¹⁰ Britovšek, J., in Sotlar, A.: Zasebna obveščevalna dejavnost. Varstvoslovje: Journal of Criminal Justice and Security, št. 16, 2014, str. 278–295.