TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi drugotožene stranke se delno ugodi in se II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na plačilo 2.497,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.6.2008 dalje spremeni tako, da se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v II. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi drugotožene stranke zoper III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se delno ugodi in se v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov prvotožene stranke v višini 13,95 EUR in stranskega intervenienta v višini 1.127,51 EUR, spremeni tako, da se plačilo teh stroškov naloži tožeči stranki, v preostalem delu (glede dolžnosti drugotožene stranke, da povrne stroške tožeči stranki), pa se pritožba zavrne in se sodba v tem delu potrdi.

III. Pritožba tožeče stranke zoper izpodbijano IV. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrne in se sodba v tem delu potrdi.

IV. Tožeča stranka in stranski intervenient sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

V. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti drugotoženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v višini 409,36 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od 16. dne po prejemu te sodbe do plačila.

V konkurenci pisne listine, ki je bila izdana pred pravdo in brez zavedanja, da bo prišlo do obravnavane tožbe, in izpovedi zainteresiranega odvetnika, katerega zavarovalnica je bila v tej pravdi tudi tožena, pač ni mogoče zaključiti, da je šlo le za lapsus oziroma pomoto pri izdaji potrdila. Ne glede na to, kako prepričljiv je bil stranski intervenient pri svoji izpovedi o tem, je tak zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje, nelogičen in neživljenjski.

Vtoževani znesek je iz naslova plač, pripadajočih prispevkov in davkov za A. A. tožeča stranka izplačala na podlagi poravnave. Vendar pa podlaga za tak odškodninski oziroma regresni zahtevek ne more biti le pravnomočna sodba.

Toženec glede na določila 147. člena OZ res ne bi bil neposredno odgovoren tožeči stranki, vendar pa se je tudi samostojno zavezal tožeči stranki v zvezi z opravljanjem dogovorjenih storitev, za kar je tudi samostojno prejemal plačilo. Zato ji je odgovoren na podlagi 131. člena OZ za povzročeno škodo, pri čemer ni dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tožeča stranka je namreč uveljavljala tudi to podlago za povračilo škode. Še sporni vtoževani zneski v zvezi z izplačilom plač in pripadajočih davkov in prispevkov ter stroški pravnega mnenja so pravno priznana škoda, ki je nastala zaradi nedopustnega ravnanja toženca in je z njim v vzročni zvezi, zato je toženec to škodo dolžen povrniti tožeči stranki.

Toženka in stranski intervenient, ki je sodeloval na njeni strani, sta v pravdi v celoti zmagala, saj je (pravnomočno) zavrnjen zahtevek tožeče stranke zoper toženko. Zato mora vse stroške toženke in intervenienta v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP nositi tožeča stranka, ne pa delno toženec.

Nasprotna stranka od toženke pa ni toženec, ki je prav tako del tožene stranke, temveč je to tožeča stranka, ki mora zato v celoti povrniti stroške toženke in intervenienta.