na dokumentu
Portal TFL
U-I-46/96 - Veljavna zakona ureditev uveljavljanja pravic zaradi neutemeljenega odvzema prostosti v postopku o prekršku Zakon o popravi krivic (Ura...
OPOMBA US RS
V obrazložitvi svoje odločitve se Ustavno sodišče sklicuje na svoje zadeve št. U-I-6/93 z dne 1.4.1994 (OdlUS III,33), št. U- I-324/94 z dne 5.12.1996 (OdlUS V,164), št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (OdlUS VI,43).
K obravnavani zadevi sta bili s sklepom Ustavnega sodišča z dne 7.3.1996 pridruženi zadevi št. U-I-47/96 in št. U-I-48/96 zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.
OPRAVILNA ŠTEVILKA
U-I-46/96
VRSTA ZADEVE
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
INTERNA OZNAKA
US18407
GESLA
Prekrški (odškodnina za neupravičeno kaznovanje in za neutemeljen odvzem prostosti).
Poprava krivic.
Načelo pravne države.
Načelo enakosti pred zakonom.
Nepristojnost Ustavnega sodišča za oceno primernosti zakonske ureditve.
Pravni interes kot procesni pogoj za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem na podlagi pobude.
Uresničevanje in omejevanje pravic.
Ureditev in pristojnosti sodišč.
NAPADENI AKT
Veljavna zakona ureditev uveljavljanja pravic zaradi neutemeljenega odvzema prostosti v postopku o prekršku Zakon o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96) (ZPKri), 22. čl.
OBJAVA
Uradni list RS, št. 41/97
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VRSTA AKTA
zakon
VRSTA ODLOČITVE
odločba
VRSTA REŠITVE
ugotovitev - ni v neskladju z Ustavo/zakonom
IZREK
Veljavna zakonska ureditev uveljavljanja pravic zaradi neutemeljenega odvzema prostosti v postopku o prekršku ni v neskladju z Ustavo.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 22. člena Zakona o popravi krivic se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Zakonodajalec ni ravnal arbitrarno, ko je možnost za izpodbijanje odločb jugoslovanske povojne komunistične oblasti dal le osebam, ki so bile obsojene na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Sporno vprašanje je vezano na osamosvojitev Republike Slovenije. Zakonodajalec je pri svoji odločitvi lahko izhajal iz tega, da je država dolžna na prvem mestu zagotoviti varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter odpravo tistih njihovih kršitev, ki so jih storili njeni organi in da so možnosti za dokazovanje zatrjevanih krivičnih kaznovanj pred organi drugih republik nekdanje Jugoslavije bistveno težje kot v Republiki Sloveniji. S tako ureditvijo zato ni kršena določba Ustave o enakosti pred zakonom (14. člen).
Ker se s tako spremembo izpodbijane zakonske določbe, kot so jo predlagali pobudniki, njihov pravni položaj ne bi spremenil, pobudniki niso izkazali pravnega interesa. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo (25. člen Zakona o Ustavnem sodišču).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.