TFL Vsebine / TFLGlasnik

228. člen KZ-1: Poslovna goljufija

Poslovna goljufija je kaznivo dejanje, ki ga v Sloveniji ureja Kazenski zakonik (KZ-1). Eno izmed osnovnih načel, ki ga morajo subjekti pri poslovanju upoštevati, je načelo vestnosti in poštenja, ki ga najdemo zapisanega v 5. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Poslovna goljufija, ki temelji na namerni preslepitvi, s ciljem pridobiti protipravno premoženjsko korist na škodo drugega subjekta, predstavlja grobo kršitev tega načela, KZ-1 pa jo uvršča tudi med kazniva dejanja. Ta članek podrobno razčlenjuje poslovno goljufijo, njene značilnosti, kazenske sankcije in zakonske osnove, ki jih opredeljuje člen 228. člen KZ-1.

Kaj je poslovna goljufija?

Poslovna goljufija je opredeljena v 228. členu KZ-1 kot kaznivo dejanje, pri katerem storilec pri opravljanju gospodarske dejavnosti preslepi drugo stranko z namenom, da pridobi premoženjsko korist. To vključuje situacije, kjer se:

• Zavaja stranko, da bodo obveznosti izpolnjene, čeprav to ne drži.
• Prikriva nezmožnost izpolnitve obveznosti, kar vodi v nastanek škode za drugo stranko.

Glede na zgoraj opisano bi lahko kot ključne elemente poslovne goljufije navedli:

• Preslepitev ali zavajanje: Storilec ustvari lažno predstavo o svojih namerah ali sposobnosti izpolnjevanja obveznosti.
• Škoda za oškodovanca: Posledica dejanja je premoženjska ali nepremoženjska škoda.
• Pridobitev koristi: Storilec si z dejanjem pridobi finančno ali drugo premoženjsko korist.

Ključni element pri presoji, ali določeno dejanje predstavlja kaznivo dejanje poslovne goljufije, je ugotovitev, ali je imel storilec goljufiv namen ali motiv za svoje ravnanje. Tukaj naj poudarimo, da ni nujno, da ima storilec goljufiv namen že od vsega začetka sodelovanja – možno je namreč tudi, da se odločitev za goljufijo pojavi kasneje, ko v procesu sklepanja poslov ugotovi priložnost za zlorabo in jo nato tudi izkoristi.

KZ-1 razčlenjuje kazensko odgovornost za poslovno goljufijo glede na obseg povzročene škode:

• Če storilec pri gospodarski dejavnosti preslepi drugo stranko, kar vodi v nastanek škode, KZ-1 predpisuje kazen do 5 let zapora.[1]
• Če zaradi dejanja nastane velika premoženjska škoda ali si storilec pridobi veliko premoženjsko korist, je predvidena kazen od 1 do 10 let zapora.[2]
• Če gre za manjšo premoženjsko škodo, je kazen blažja. V tem primeru se lahko dosodi denarna kazen ali kazen do enega leta zapora.[3]

Kazenski postopek se v primeru poslovne goljufije začne na predlog.

Opombe:

[1] 1. odstavek 228. člena KZ-1

[2] 2. odstavek 228. člena KZ-1

[3] 3. odstavek 228. člena KZ-1