TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se obsojenega A. A., sina ... in ..., roj. ..., roj. 1... v Vojskem,

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti

obtožbe, da je:

◦ ob času zadnje vojne in sovražnikove okupacije v Spodnji Idriji, Okraj Idrija, vstopil v politično sodelovanje s sovražnikom in sodeloval kot pomagač pri zapiranju, mučenju in prisilnem odgonu slovenskega prebivalstva v razna koncentracijska taborišča, v internacijo in na prisilno delo, in sicer na ta način, da je organiziral v Spodnji Idriji mrežo obveščevalcev, med katerimi so se nahajali razni vojni zločinci in izdajalci, tako zlasti B. B. iz Spodnje Idrije, C. C. iz ..., D. D. iz Spodnje Kanomlje št. ..., E. E. in Spodnje Kanomlje št. ..., F. F. iz Spodnje Idrije, ki se sedaj nahajajo na begu v Italiji, nadalje G. G. iz Spodnje Kanomlje, ki je že bil obsojen od vojaških sodišč na smrt, ter več drugih tem podobnim narodnih izdajalcev, ki so obveščale obtoženega A. A. o moči in kretanju partizanov na terenu v okolici Spodnje Idrije in bližnjih vasi, o delovanju in zadržanju somišljenikov in podpornikov Partizanskega pokreta in Narodno osvobodilnega gibanja, nakar je obtoženec o vseh izsledkih obveščal okupatorjevega neposrednega vohuna in obveščevalca B. B., ali pa sam neposredno dajal poročila in informacije okupatorskim oblastem o raznih družinah iz Idrijskega kota, zlasti iz Srednje in Spodnje Kanomlje, ki so bili znani po svojem delovanju za Narodno osvobodilni pokret, kar je imelo za posledico, da je vršil okupator najrazličnejše represalije nad celimi družinami ali po edinimi člani teh družin s tem, da jih je zapiral, mučil, streljal, odpravljal v razna taborišča in požigal ter izropal njihove domove, pri čemer je obdolženi A. A. zlasti:

◦ dne 16. decembra 1943 v Spodnji Idriji sam neposredno dal nemškim okupatorskim oblastem, ki so aretirale N. N., H. H. in I. I., J. J., K. K., L. L. in M. M. iz Srednje Kanomlje, neugodne in obremenilne izjave o tem, da imajo zveze s partizani in da delajo za Narodno osvobodilni pokret, kar je imelo za posledico, da so bile vse te aretirane osebe poslane v nemška taborišča, kjer so morale ostati do kapitulacije Nemčije, razen I. I., ki je v taborišču Dachau umrl;

◦ spomladi leta 1945 v Spodnji Idriji oddal nemškim okupatorskim oblastem neugodno in obremenilno sporočilo glede O. O., da je ... družina znana partizanska družina in da se O. O. udejstvuje kot partizanska kurirka, kar je imelo za posledico, da so Nemci O. O. usmrtili;

◦ spomladi leta 1945 označil napram okupatorskim oblastem ... družino iz Srednje Kanomlje št. ... kot partizansko, kar je imelo za posledico, da so Nemci in domobranci domačega gospodarja mučili, pretepli ter izropali njegovo hišo;

◦ da je dne 10. 4. 1945 v Spodnji Idriji v bližini osnovne šole pljunil v obraz težko ranjenemu partizanu, tedanjemu četnemu komandirju Gradnikove brigade P. P., katerega so domobranci na njegovem domu ujeli, na begu obstrelili in z ročno granato težko ranili na glavi ter takega zopet ujeli, da je torej nečloveško ravnal z jugoslovanskim borcem, ki je bil ob enem ujetnik;

◦ da je tedaj pobeglega in odsotnega neugotovljenega dne v Spodnji Idriji v času vojne in sovražnikove okupacije pridobil R. R. za vstop k domobrancem s tem, da ga je za to nagovoril in denarno podprl, torej je pridobil drugega za vstop v oboroženo vojaško formacijo sestavljeno iz jugoslovanskih državljanov z namenom podpirati sovražnika in se skupno z njim boriti zoper lastno domovino;

s čimer naj bi storil;

z dejanjem, opisanem v točki I vojno zločinstvo po 6. in 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo,

z dejanjem opisanim v točki II kaznivo dejanje po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo in

z dejanjem opisanim v točki III kaznivo dejanje po 4. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.

Stroški postopka bremenijo proračun.

Pri presoji, ali je obsojenec s svojim ravnanjem opisanim v obtožnem aktu, morda izpolnil zakonske znake katerega drugega kaznivega dejanja, je sodišče omejeno ne samo z načelom zakonitosti, torej tudi z zahtevo po konkretizaciji očitkov, temveč tudi z ostalimi načeli kazenskega procesnega prava, predvsem z domnevo nedolžnosti. Na domnevo nedolžnosti pa je treba biti še posebej pozoren tedaj, ko sodišče ne razpolaga z neposrednimi dokazi, torej pri indičnih sodbah.