TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Sodišče prve stopnje je prezgodaj in nepravilno odločilo, da se tožničino duševno trpljenje ni manifestiralo v eni od oblik nepremoženjske škode, ki bi opravičevala pravico do denarne odškodnine oz. da ni bilo dovolj dolgotrajno in intenzivno. Res je sicer, da je škoda eden od štirih elementov, ki morajo biti kumulativno podani za nastanek odškodninske obveznosti, in da pride denarna odškodnina v poštev šele tedaj, ko škode ni mogoče preprečiti (156. člen ZOR) oz. doseči prenehanje dejanja, s katerim se krši človekova osebnostna pravica (157. člen ZOR). Tudi satisfakcija nepremoženjske narave ima po določilu 199. člen ZOR prednost pred denarno satisfakcijo, vendar so njene možnosti omejene. Zato denarne odškodnine v primeru duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti oz. drugih pravic osebnosti ni mogoče izključevati ali jo prisojati bolj strogo, kot v primeru drugih duševnih bolečin, ki so navedene v 200. členu ZOR.