TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za notranje zadeve RS, št.....z dne .....se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek 2. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi.

 

Iz 3. odstavka 1. člena ZAzil izhaja, da je RS z uveljavitvijo ZAzil širše kot Ženevska konvencija opredelila krog oseb, ki jim daje azil iz humanitarnih razlogov, s katerim pridobijo prosilci status begunca in iz tega statusa izhajajoče pravice, ki pripadajo beguncem na podlagi Ženevske konvencije ter pravice, ki so beguncem zagotovljene z zakonom (ZAzil).

Za odločitev glede obstoja humanitarnih razlogov v konkretnem primeru mora pristojni organ presoditi ali so okoliščine, zaradi katerih prizadeta oseba prosi za azil take, da se lahko čuti ogrožena in ali je tak strah objektivno utemeljen. Pri presoji o obstoju prvega elementa mora upoštevati navedbe prizadete osebe v celoti in morebitne druge dokaze in narediti zanesljivo oceno o verodostojnosti teh navedb; v presojo o obstoju drugega elementa mora vključiti oceno stanja v državi, v katero bi se prosilec v primeru zavrnilne odločbe moral vrniti. Če odločba ne vsebuje presoje vseh okoliščin in dokazov, ki so relevantni, je v nasprotju z 22. členom Ustave (enako varstvo pravic). Vendar pa v zvezi z obstojem humanitarnih razlogov tožena stranka ni ugotavljala razlogov ogroženosti prvega tožnika. Sodišče pri tem pripominja, da manj ugodno zdravljenje v izvorni državi, kot bi ga bil prosilec deležen v državi, kjer je zaprosil za azil, ne predstavlja kršitve 3. člena EKČP, če se ta ugotovitev nanaša na bolezni, ki niso življenjsko nevarne, oziroma se nanaša na osebe, ki so hudo zbolele, pa lahko v matični državi računajo na primerno medicinsko nego. Slaba in nezadostna medicinska nega pa lahko v primerih življenjsko nevarnih bolezni predstavlja nečloveško in ponižujoče ravnanje ter kršitev 3. člena EKČP.

Za odločitev, ali obstajajo razlogi za priznanje humanitarnega azila v povezavi s 3. členom EKČP, je tako v ponovnem postopku potrebno ugotoviti bolezensko stanje prosilca za azil in nadalje, ali jima bo v primeru vrnitve v matično državo zagotovljena zadostna medicinska nega. Zato je v postopku potrebno ugotoviti vrsto bolezni in možne načine zdravljenja prvega tožnika in tretje tožnice, predvsem pa, ali je v matični državi tožnikoma dostopna bolnišnična pomoč in dostop do zdravil, saj azilni postopek v smislu 3. odstavka 1. člena ZAzil, kot je predhodno obrazloženo, varuje prosilce za azil, če bi vrnitev v izvorno državo lahko ogrozila njihovo varnost ali fizično integriteto.