TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu (I. točka izreka) potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijana sodba se

v II. točki izreka spremeni tako, da mora tožena stranka tožniku v 15 dneh (poleg v I. točki izreka prisojene odškodnine 18.515 EUR) plačati še 4.900 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2014 dalje in

v odločitvi o stroških tako, da se znesek v III. točki izreka izpodbijane sodbe zviša na 30 EUR, znesek v IV. točki izreka na 2.170,52 EUR, znesek v V. točki izreka na 264,15 EUR, znesek v VI. točki izreka pa na 249,39 EUR.

III. Tožena stranka mora v 15 dneh povrniti 567,32 EUR stroškov pritožbenega postopka v korist proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. ... s sklicem na številko ... (koda namena: GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp ...), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje o odgovornosti zavarovanke tožene stranke kljub temu, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri drugi družbi - agenciji, ki ga je napotila na delo k zavarovanki tožene stranke. Nepomembno je, kdo je tožniku plačeval plačo. Bistvene so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik delal pri zavarovanki tožene stranke, da je bila ona (in ne agencija) tista, ki je organizirala in nadzorovala delovni proces ter odrejala delo tožniku.

Zavarovanka tožene stranke, ki je od tožnika pričakovala pomoč sodelavcu pri prenosu težke gredi z rezili, ob tem, ko nobenega od njiju ni poučila o tem, kako je treba delo opraviti, je odgovorna za škodo, ki mu je ob tem nastala. Res mora tudi delavec sam prispevati k varnemu delu, a to dolžnost je pravilno razlagati v okviru upoštevanja danih navodil in ob razpoložljivih varnostnih ukrepih, ki jih v tem primeru ni bilo. Ravnanje delavca, ki je lahko razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe, mora imeti znake neskrbnega ravnanja; pri delovnih nesrečah je relevantno merilo skrbnosti skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca. Ob stopnji tožnikove usposobljenosti in načinu organizacije dela pri zavarovanki tožene stranke o neskrbnem ravnanju tožnika ni mogoče govoriti. Tudi pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da okoliščina, da tožnik ni opazil (z zaščitnim pokrovom pokritega) noža na desni strani, ki ga je ob odlaganju stroja nazadnje porezal (ob vseh zgoraj izpostavljenih okoliščinah), ne predstavlja neskrbnega ravnanja, ki bi bilo lahko razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti tožene stranke.