TFL Vsebine / TFLGlasnik

Da, avtorska dela se lahko registrirajo.[1] Registracija je vpis in hramba izvirnika ali primerka avtorskega dela v registru zavarovanih del pri Avtorski agenciji (prvi odstavek 174. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – ZASP[2]). Avtorska agencija vodi register in hrani primerke avtorskih del, in sicer na podlagi pooblastila že od leta 1995 dalje; register je javen, zato je vanj mogoče vpogledati, kar pa ne velja za primerke zavarovanih del.[3]^,[4]

V praksi se avtorska dela registrirajo, četudi avtorske pravice pripadejo avtorju že s samo stvaritvijo avtorskega dela (14. člen ZASP), drugim osebam pa na podlagi ustreznega pravnega temelja oziroma razmerja z avtorjem.[5] V letu 2021 je bilo registriranih 73 del, v preteklosti pa je bilo letno vpisanih tudi že večje število del; registrirali so jih v približno enakem razmerju tako avtorji kot druge osebe, ki niso avtorji, so pa od slednjih pridobile avtorske pravice; med registriranimi deli so bili računalniški programi, mobilne aplikacije, literarna besedila, pesmi, romani, fotografije, tehnične skice, arhitekturni načrti, vzorci čipk itd.[6]

Za navedena avtorska dela, kakor tudi za vsa druga že in bodoče registrirana avtorska dela, velja sledeče.

Z registracijo, ki je z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah predviden prostovoljni ukrep varstva avtorskih pravic, se zavaruje dokaz in vzpostavi v sodni in pravni praksi tako imenovano izpodbojno dvojno domnevo: z registracijo se bo namreč domnevalo, dokler ne bo dokazano drugače, da registrirano delo je avtorsko delo in da je avtor tega dela oziroma imetnik avtorskih pravic na njem tista oseba, ki je kot takšna registrirana (174. člen ZASP).[7],[8],[9] Čeprav enako izpodbojno dvojno domnevo vzpostavi tudi označba avtorskega dela, ki je drugi izmed dveh zakonsko predvidenih ukrepov varstva avtorskih pravic, ima registracija določene dodatne praktične učinke, in sicer glede zavarovanja dokazov (tj. hrambe izvirnika ali primerka) in pridobitve dokazila (tj. potrdila Avtorske agencije o vpisu v register zavarovanih del).

Če bo torej nekdo tretji (npr. domnevni avtor ali bodoči kršitelj) menil in navajal, da to, kar je sicer razvidno iz registra (tj. obstoj avtorskega dela in avtorstvo oziroma imetništvo avtorskih pravic), ni resnično, bo moral on sam te navedbe vsaj uvodoma tudi dokazati; ne bo mogel zgolj zahtevati, da to stori registrirani avtor ali imetnik avtorskih pravic. Čeprav je ta izpodbojna dvojna domneva pravilo, ki se uporablja v pravnih postopkih, ima lahko tudi že samo vedenje o tem, da je določeno avtorsko delo registrirano, preventivne učinke (npr. preprečitev nameravane kršitve avtorskih pravic), še zlasti, če se ta tretji (npr. domnevni avtor ali bodoči kršitelj) zaveda, da ni sposoben dokazati nasprotno od tega, kar je vpisano v register.

Tudi iz dosegljive sodne prakse izhaja, da sta bila prav predložitev potrdila o vpisu v register in vpogled v hranjeni primerek bistvena za dokazovanje: (i) da so bile določene notranje strani poslovnega priročnika avtorsko delo, s čimer je bilo ugotovljeno, da so njegove kopije kršile avtorske pravice registrirane osebe,^[10] in (ii) da je avtor določene programske sheme televizijskega programa prav registrirana oseba, zaradi česar je bila ta oseba tudi upravičena do plačila honorarja od naročnika. Nasprotne stranke vsaj v teh sodnih sporih niso zmogle dokazati nasprotnega.[11]

Učinke registracije se lahko doseže že z razmeroma preprostim opravilom in z razmeroma nizkimi stroški. Vpis v register namreč opravi Avtorska agencija na podlagi preprostega predloga, ki mu je predložen primerek dela, in za katerega je plačana tarifa, npr. za fizične osebe je ta 70 evrov.[12] Če Avtorska agencija predloženo delo vpiše v register, o tem izda potrdilo. Če pri vpisu nastane dvom, ali gre za avtorsko delo, daje mnenje Avtorska agencija (četrti odstavek 174. člena ZASP); če je mnenje Avtorske agencije negativno, se lahko, če to zahteva predlagatelj, delo vpiše v register prijavljenih del, za katerega pa izpodbojna dvojna domneva ne velja.[13]

Takšna preprostost registracijskega opravila in s tem povezani razmeroma nizki stroški pa ne veljajo nujno glede dokazovanja, da določeno delo je avtorsko delo, tj. na kakršenkoli način izražena individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti (5. člen ZASP), in da je to avtorsko delo bodisi ustvarila določena oseba, s čimer so mu kot avtorju pripadle avtorske pravice, bodisi je določena oseba od takšnega avtorja ali drugega imetnika avtorskih pravic pridobila ustrezne avtorske pravice (14. člen ZASP). A vendarle si je o tem (tj. o obstoju avtorskega dela in avtorstvu oziroma imetništvu avtorskih pravic) smiselno priskrbeti ustrezne dokaze kljub registraciji, saj je s tem vzpostavljena dvojna domneva izpodbojna, zaradi česar se lahko dokazno breme prevali nazaj na registriranega avtorja oziroma imetnika avtorskih pravic.

---

[1] Prispevek je pripravljen na podlagi obsežnega strokovnega članka Ažbe Tušar: Registracija kot (preventivni) ukrep varstva avtorskega dela, v: Pravnik, št. 9-10/2021.

[2] Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP in 59/19.

[3] AAS Avtorska agencija za Slovenijo d.o.o.

[4] <https://aas.si/register-avtorskih-del/> (5. 1. 2022).

[5] Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, Letnik XX (1994), št. 21, str. 64.

[6] Vpogled v register zavarovanih del, voden pri Avtorski agenciji, za leto 2021.

[7] Miha Trampuž, Branko Oman, Andrej Zupančič: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) : s komentarjem. Gospodarski vestnik. Ljubljana 1997, str. 402-403.

[8] Sodba VSL I Cp 1764/2020 z dne 7. decembra 2020 in sklep VSL III Cp 126/2000 z dne 15. marca 2000.

[9] M. Trampuž, B. Oman, A. Zupančič, nav. delo, str. 403.

[10] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 126/2000, z dne 15. marca 2000.

[11] Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1764/2020 z dne 7. decembra 2020.

[12] (5. 1. 2022).

[13] Prav tam.