TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 UVOD

V reviji Poslovodno računovodstvo št. 3/2022 so bila predstavljena zgodovinska ozadja, pojmi in takrat uporabljani pravni okvirji, zato jih na tem mestu ne navajamo. V tej isti reviji št.1/2024 so bili podrobno predstavljeni izsledki izvedene analize poročil organizacij o trajnostnem poslovanju, ki je zajemala podjetja, ki so bila zavezana k pripravi nefinančnih poročil za leto 2021. Šlo je za 166 podjetij, ki sodijo v kategorijo subjektov javnega interesa, od tega 34 z več kot 500 zaposlenimi. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da podjetja poročajo po lastni presoji in usmeritvah, razkrite podatke je težko primerjati. (Kamenšek & Gornjak, 2024)

V tokratnem članku predstavljamo povzetek diplomske naloge Barbare Maier, pripravljene na Visoki šoli za računovodstvo in finance pod mentorstvom mag. Darinke Kamenšek. V raziskavi je bila izvedena primerjalna analiza slovenskih podjetij, ki že poročajo o trajnostnosti, in tistih, ki se na to šele pripravljajo, skladno z veljavnimi zahtevami CSRD in ZGD-1M. V raziskavo sta bila vključena dva vzorca: 29 podjetij, ki so bila že zavezana poročati po direktivi NFRD, in skupina srednjih ter velikih podjetij iz dejavnosti predelovalne industrije (SKD C), ki do zdaj še niso poročala. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako podjetja razumejo pojem trajnostnega poročanja, kakšno je njihovo mnenje o predpisih, s katerimi izzivi in koristmi se srečujejo ter kako vidijo prihodnost tega področja.

2 POROČANJE O TRAJNOSTNOSTI IN CSRD

Glavni cilj CSRD je opredeliti standardiziran in skupen jezik za informacije o trajnosti, s čimer bo trajnostno poročanje postalo enakovredno finančnemu poročanju. Trajnostno poročanje skupaj z regulacijami vpliva na številna podjetja, ki se soočajo s preoblikovanjem, katerega namen je okrepiti pomen trajnostnih vprašanj v njihovi strategiji, upravljanju in obvladovanju tveganj. Podjetja s področja uporabe CSRD bodo morala med drugim poročati tudi o svojih vplivih na trajnostne zadeve in o tem, kako trajnostne zadeve vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja (dvojna pomembnost). Podjetja bodo morala zagotavljati informacije glede kapitala, ki naj bi verodostojno dokazoval trajnostno uspešnost podjetja, in preoblikovati številne procese znotraj svojega delovanja. (Trajnostno poročanje, 2024). V začetku leta 2025 je Evropska komisija sprejela spremembe na področju trajnostnega poročanja, ki so zaustavile poročanje za določena podjetja ter znižale zahteve za poročanja. Omenjeno je bilo urejeno v Omnibus direktivi, ki je že bila objavljena v Uradnem listu EU, ni pa še bila prenesena v slovenski pravni red. V raziskavi sprememb, ki jih prinaša nova direktiva, nismo upoštevali.

Z dokončnim sprejetjem CSRD decembra 2022 in pripadajočih standardov trajnostnega poročanja (ESRS), se je EU znašla v prelomnem trenutku, ko lahko uporaba pravil poročanja s strani organizacij, ki jih nadzorujejo pristojni organi, privede do preobrazbe gospodarstva in družbe. Ta novi okvir ni namenjen spodkopavanju poslovnega sveta, temveč končanju doslej preveč samovoljnega in različnega pristopa k informacijam o trajnostnosti, ustvarjanju resnične in trajne vrednosti, stran od kratkoročnih logik, ki se osredotočajo zgolj na maksimiranje dobička. (Gilbert-d’Halluin, 2024)

Direktiva CSRD je nasledila NFRD, po kateri so določena podjetja v Sloveniji poročala od leta 2016, in ni zahtevala standardiziranega pristopa k poročanju. Po CSRD bodo morala podjetja širše razkriti informacije o treh vsebinskih vidikih trajnostnega upravljanja po ESG kriterijih (okoljskem, družbenem in upravljavskem). Za večjo standardizacijo in primerljivost poročanih podatkov CSRD predpisuje enotne standarde ESRS. (ESGenius, 2024)

2.1 Standardi ESRS

ESRS predstavljajo sklop dvanajstih standardov, ki jih je pripravila skupina EFRAG[1]. Njihov cilj je opredeliti informacije o trajnostnosti, ki jih podjetje razkrije v skladu s CSRD. V ESRS so določene informacije, ki jih podjetje razkrije o svojih pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi trajnostnostnimi zadevami. Podjetjem v skladu z ESRS ni treba razkriti nobenih informacij o okoljskih, socialnih in upravljavskih temah, zajetih v ESRS, kadar jih je podjetje ocenilo kot nepomembne. Informacije, razkrite v skladu z ESRS, uporabnikom izjave o trajnostnosti omogočajo, da razumejo pomembne vplive, ki jih ima podjetje na ljudi in okolje, ter pomembne vplive trajnostnostnih zadev na razvoj, uspešnost in položaj podjetja. (Uredba (EU) 2020/852, 2023)

Obstajajo tri kategorije ESRS (Evropska komisija, 2023):

• medsektorski standardi (ESRS 1 in ESRS 2);
• tematski standardi (ESG; okoljski, socialni in upravljavski standardi);
• sektorski standardi (bodo morebiti sprejeti v prihodnosti).

V pripravi so še specifični sektorski standardi, do takrat pa morajo zavezanci, ki so že poročali, pri pripravi poročil za svoje področje upoštevati dosedanje dobre prakse in druge primerljive smernice ali standarde, kot so MSRP ali GRI, v skladu s kakovostnimi zahtevami ESRS 1.

2.2 Poročanje o trajnostnosti in ZGD-1M

Novela ZGD-1M (Ur. l RS, št. 102/24 z dne 3. 12. 2024) v slovenski pravni red med drugim prenaša tudi obveze poročanja o trajnostnosti po CSRD in s tem obvezo poročanja o treh kriterijih ESG, skladno z ESRS. S sprejetjem CSRD in ZGD-1M se pomembno širi krog zavezancev za poročanje o trajnostnosti, kar naj bi pripomoglo k izboljšanju zavedanja o pomembnosti trajnosti, trajnostnega poslovanja, vplivov na okolje in družbo ter sprejemanja odgovornosti za navedeno. Celoten širši proces implementacije trajnostnega poslovanja na izključno gola poročila bo omogočil slediti ciljem Agende 2030, Podnebni nevtralnosti 2050 ter tudi ostalim okoljskim ciljem in zavezam EU, OECD in ZN.

Po trenutni ureditvi iz ZGD-1M bi naj bila slovenska podjetja zavezana poročanju od leta 2025 za leto 2024 in naprej v več fazah, odvisno od statusa in velikosti (Pensa in Oštir, 2024):

• v letu 2025 za leto 2024: velika javna podjetja (osebe javnega prava po zakonu, v nadaljevanju OJP) z več kot 500 zaposlenimi; doslej obvezno po NFRD;
• v letu 2026 za leto 2025: vsa velika podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh spodnjih pogojev:
• več kot 250 zaposlenih;
• petdeset milijonov poslovnih prihodkov;
• petindvajset milijonov vrednosti aktive;
• v letu 2027 za leto 2026: srednja in majhna podjetja (razen mikro), ki kotirajo na borzi; z možnostjo izvzema od obvezanosti poročanja na podlagi navedbe razlogov v poslovnem poročilu;
• v letu 2029 za leto 2028: podjetja iz tretjih držav z obsežnim poslovanjem v EU (nad 150 milijonov prihodkov v EU) in s podružnico ali hčerinsko družbo v EU.

Poročilo o trajnostnosti bo moralo biti tudi revidirano, zanj so revizorji obvezani dati pisno zagotovilo. Poročilo se pripravi v okviru Poslovnega dela letnega poročila ali kot samostojno in se v standardizirani elektronski obliki predloži AJPES.

 V naslednji točki aktualno s področja opisujemo sveženj predlogov za poenostavitev pravil EU, ki bodo zagotovo imela vpliv na časovnico poročanja, ki smo jo predstavili po trenutni zakonodaji.

2.3 Aktualno s področja

Evropska komisija je 26. februarja 2025 sprejela sveženj predlogov za poenostavitev pravil EU (angl. Omnibus Simplification Package), spodbujanje konkurenčnosti in sprostitev dodatnih naložbenih zmogljivosti (Evropska komisija, 2025b). Na podlagi teh predlogov, je bila sprejeta direktiva »Stop the Clock[2]« (Direktiva (EU) 2025/794), katera za dve leti zamika datume začetka uporabe zahtev za trajnostno poročanje s ciljem, da se družbam omogoči dovolj časa za prilagoditev in pripravo na obveznosti glede poročanja. S sprejemom druge direktive v okviru Omnibusa, se pričakuje še več sprememb, katerih cilj je dopolniti določene zahteve v zvezi s poročanjem o trajnostnosti in dajanjem zagotovil o trajnostnosti tako, da bodo bolj enostavne in učinkovite. V povezavi s tem se predvideva zmanjšanje obsega zavezancev, omejitve v vrednostni verigi glede pridobivanja informacij, opustitev prihodnje zahteve po dajanju sprejemljivega zagotovila v zvezi z dajanjem zagotovil o trajnostnosti, spremembe glede standardov poročanja, zmanjšanje obsega zavezancev za poročanje po taksonomiji. Navedeno naj bi bilo sprejeto v EU in implementirano pri nas še letos. (Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, 26.5.25) Po sledilni podatkih je Slovenija vključila implementacijo direktive v nujni zakonodajni postopek, z namenom, da se novi začasni roki uvedejo do konca poletja 2025 (JD Supra, 2025).

3 PRIPRAVA RAZISKAVE, OPREDELITEV VZORCEV IN ANALIZA PODATKOV

V nadaljevanju članka bomo predstavili pripravo raziskave, opredelitev vzorcev in analizo podatkov.

Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med podjetji, ki so bila že zavezana poročanju po Direktivi o nefinančnem poročanju (NFRD), in tistimi, ki bodo morala poročati po CSRD, ESRS in s tem v okviru ZGD-1M. Izpostaviti smo želeli predvsem to, s kakšnimi ovirami in izzivi se zavezanci srečujejo oziroma jim jih poročanje predstavlja ter kakšne koristi vidijo v poročanju in pri pripravi strategij. Oceniti smo želeli, kaj podjetja pričakujejo od poročanja o trajnostnosti v prihodnosti in kako podjetja izpolnjujejo zakonske zahteve glede tovrstnega poročanja. Želeli smo proučiti, kako podjetja poročajo o svojih trajnostnih praksah in kako to vpliva na njihovo preglednost in zaupanje deležnikov, ter raziskati, kako poročanje o trajnostnosti prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja in kakšne so koristi za podjetja in družbo. V raziskavi smo želeli tudi ugotoviti, kako podjetja uporabljajo poročanje o trajnostnosti za prepoznavanje in obvladovanje okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj (kriteriji ESG).

Raziskava je bila pripravljena v obliki dveh anketnih vprašalnikov, posebej prilagojenih posameznemu izbranemu vzorcu. Za namen tega dela smo izbrali dva vzorca podjetij, in sicer podjetja, ki so v letu 2023 že bila zavezana poročanju o trajnostnosti, takih je bilo 29, in podjetja, ki bodo zavezana poročanju po novem ZGD-1M od leta 2025 naprej. Vprašalnik za podjetja, ki že poročajo, je bolj osredotočen na notranje procese in dosežene izkušnje, medtem ko vsebuje vprašalnik za prihodnje zavezance k poročanju nekoliko širši nabor tem in cilja na njihova pričakovanja. Oba vprašalnika pokrivata ključne teme, kot so koristi, ovire, tveganja in vpliv poročanja na notranji in zunanji razvoj.

Za vsak vzorec smo pripravili samostojen vprašalnik, s primerno oblikovanimi vprašanji zaprtega tipa, kar nam omogoča lažjo primerjalno analizo med izbranima vzorcema. Vprašalnika sta si vsebinsko podobna, pa vendar naslavljata status vprašanega, saj ima vzorec podjetij, ki že poročajo, izkušnje in drugačen vpogled v tematiko kot novi obveznik. Vprašalnika sta bila kratka in anonimna, kar je pripomoglo tudi k boljši odzivnosti, kot je bilo pričakovano. Vprašalnik za podjetja, ki že poročajo, je imel trinajst vprašanj, vprašalnik za podjetja, ki se na poročanje šele pripravljajo, pa šestnajst. Med vsemi vprašanji je bilo dvanajst takšnih, ki jih lahko medsebojno smiselno tematsko primerjamo. Anonimni vprašalniki so bili pripravljeni s pomočjo spletnega vprašalnika odprtokodne aplikacije orodja 1KA in respondentom v obliki spletne povezave poslani na njihov elektronski naslov. Pri obeh vzorcih se je zgodilo, da nekaj respondentov ni odgovorilo na vsa vprašanja ali so vprašalnik predčasno zaključili. Neodvisno od tega smo v našo analizo vključili vse pridobljene odgovore.

3.1 Odziv respondentov

Na vprašanja o trajnostnem poročanju se je odzvalo in nanje odgovorilo 18 podjetij od skupno 29 vprašanih, ki so bili že do sedaj zavezani k nefinančnemu poročanju, kar je 38 % vseh v tem vzorcu. Na vprašanja o trajnostnem poročanju se je odzvalo in nanje odgovorilo 49 podjetij od skupno 288 vprašanih, kar je 17 % vseh iz skupine teh, ki se na poročanje šele pripravljajo. Med njimi so bili tudi takšni, ki menijo, da ne bodo zavezani poročati, a so odgovorili na vprašanja, teh je bilo 22 % (10 od 49) takih, zato so upoštevani tudi njihovi odgovori. Navedeno predstavljamo v grafikonu 1.

Grafikon 1: Odziv respondentov

Vir: Lasten prikaz

3.2 Predstavitev vprašalnikov

Oba vprašalnika sta bila relativno kratka, zato ju v nadaljevanju predstavljamo v ustrezni preglednici. Preglednica 1 je pripravljena tako, da je predstavljen nabor vprašanj, ki smo jih primerjali med obema vzorcema, in tistih, ki jih nismo, prav tako vključuje primerljivost med posameznimi vprašanji. Vprašanja v preglednici 1 so označena z zaporednimi številkami vprašanj iz posameznega anketnega vprašalnika in si nujno ne sledijo v enakem zaporedju, kot so bila postavljena v vprašalnikih.

3.3 Rezultati raziskave

Kvantitativne in kvalitativne rezultate raziskave v nadaljevanju primerjalno predstavljamo glede na tematiko zadanih raziskovalnih vprašanj. Podjetjem, ki že poročajo, je bilo zastavljenih trinajst vprašanj, podjetjem, ki še ne poročajo, pa šestnajst. Odgovore na dvanajst vprašanj od vseh zastavljenih, prikazanih v preglednici 1, je možno smiselno in vsebinsko primerjati med obema vzorcema. V nadaljevanju jih bomo predstavili s pomočjo preglednic in grafikonov. Odgovore na vprašanja, ki jih medsebojno ne primerjamo, smiselno predstavljamo v sklopu pojasnjevanja pridobljenih rezultatov, vezanih na posamezno raziskovalno vprašanje, ki mu pripadajo.

3.3.1 Razumevanje pojma poročanja o trajnostnosti

Želeli smo odgovoriti na vprašanje, kako podjetja razumejo pojem poročanja o trajnostnosti. V raziskavi je bilo obema vzorcema zastavljeno naslednje vprašanje: Kako bi opisali pojem trajnostnega poročanja? Primerjalne odgovore respondentov prikazujemo v grafikonu 2. Vprašani so lahko izbrali več odgovorov. Največji delež odgovorov obeh vzorcev je prejel odgovor, ki povezuje poročanje o trajnostnosti z okoljsko odgovornostjo podjetja. Kar 89 % vprašanih, ki že poročajo, je izbralo ta odgovor in tudi 67 % vprašanih, ki še ne. V nadaljevanju sledi razkorak med odgovori, saj so vprašani, ki že poročajo, dali največji poudarek socialni odgovornosti, kar 83 % (vprašani, ki še ne poročajo, zgolj 33 %), in etičnim praksam podjetja, kar 67 % (vprašani, ki še ne poročajo, zgolj 30 %). Vprašani, ki še ne poročajo, povezujejo trajnostno poročanje, takoj za okoljsko odgovornostjo, s poročanjem o gospodarski uspešnosti podjetja v povezavi z okoljem (za vprašane, ki že poročajo, je ta kategorija na četrtem mestu, z 61 %).

Preglednica 1: Anketna vprašanja

Vir: Lasten prikaz

Grafikon 2: Primerjava odgovorov na vprašanje o razumevanju pojma trajnostnega poročanja

Vir: Lasten prikaz

3.3.2 Mnenja o predpisih na področju poročanja o trajnostnosti

Pri podjetjih smo želeli pridobiti odgovore na raziskovalno vprašanje o njihovem mnenju glede predpisov na področju poročanja o trajnostnosti, zato smo obojim zastavili spodnja tri vprašanja, pri vseh je bilo možno izbrati zgolj en odgovor:

• Kako težavne se vam zdijo priprave trajnostnega poročila?
• Kako ocenjujete jasnost in uporabnost predpisov CSRD, ESRS in ZGD-1M za pripravo poročil o trajnostnosti v vašem podjetju?
• Ali je vaše dosedanje poročanje o trajnostnosti že dovolj dovršeno oziroma ali ima vaše podjetje dovolj dovršene strategije in baze podatkov, da bo lahko zadostilo novim zakonskim zahtevam?

Na prvo vprašanje o težavnosti priprave poročil smo prejeli skoraj enotne odgovore, večina jih je povedala, da so priprave trajnostnega poročila težavne, nihče od vseh vprašanih iz obeh vzorcev se ni odločil za možnost, da so priprave poročil enostavne, kar prikazujemo v preglednici 2.

Preglednica 2: Odgovori o mnenju glede težavnosti priprave trajnostnega poročila, v odstotkih

Vir: Lasten prikaz

Odgovorih na drugo vprašanje o jasnosti in uporabnosti veljavnih predpisov in smernic si odgovori niso bili tako podobni, prikazujemo jih v preglednici 3. Kar 78 % tistih, ki že poročajo, in 64 % tistih, ki še ne, je mnenja, da so predpisi nejasni in težko uporabni. Med podjetji, ki še ne poročajo, je bilo 7 % respondentov takih, ki pravijo, da so predpisi zelo jasni in uporabni, medtem, ko se za ta odgovor ni odločil nobeden respondent med podjetji, ki že poročajo. Da bi predpise lahko izboljšali, meni 22 % tistih, ki že poročajo, in 29 % tistih, ki še ne. Če primerjamo odgovore obojih, lahko rečemo, da imajo podjetja, ki že poročajo, bolj kritičen pogled na vsebino in zahteve predpisov kot tista, ki še ne poročajo.

Preglednica 3: Odgovori o jasnosti in uporabnosti predpisov

Vir: Lasten prikaz

Na vprašanje o dovršenosti strategij in baz podatkov je 28 % respondentov, ki že poročajo, in 27 % tistih, ki še ne, odgovorilo, da so sposobni zadostiti novim zakonskim zahtevam. Kar 72 % respondentov, ki že poročajo, je odgovorilo, da njihovo dosedanje poročanje ni dovolj dovršeno, da bi lahko zadostili novim zakonskim zahtevam. Da še nimajo dovolj dovršenih strategij in baz podatkov, je povedalo tudi 35 % respondentov, ki še ne poročajo. Da so njihove strategije in baze podatkov delno dovršene, je odgovorilo 39 % respondentov, ki še ne poročajo, tisti, ki poročajo, tega odgovora niso izbrali. Zbrane odgovore prikazujemo v grafikonu 3.

Grafikon 3: Dovršenost strategij in baz podatkov za zadostitev zakonskim zahtevam

Vir: Lasten prikaz

Ker sta nas podrobneje zanimala poznavanje in mnenje o aktualnih predpisih pri podjetjih, ki še ne poročajo, so jim bila zastavljena dodatna tri vprašanja, na katera podjetja, ki že poročajo niso odgovarjala. V nadaljevanju bomo opisno in grafično predstavili njihove odgovore.

Na vprašanje o seznanjenosti z zakonskimi zahtevami glede trajnostnega poročanja, ki so začele veljati, jih je 59 % odgovorilo, da so seznanjeni z njimi, 20 % jih z zahtevami ni seznanjeno in 22 % jih ne bo zavezanih poročati. Zbrane odgovore prikazujemo v grafikonu 4.

Grafikon 4 : Prikaz odgovorov o seznanjenosti z zakonskimi zahtevami glede trajnostnega poročanja

Vir: Lasten prikaz

Na vprašanje o tem, kako pripravljeni se počutijo za izpolnjevanje teh zahtev, jih je 59 % odgovorilo, da so delno pripravljeni, 18 % jih je popolnoma pripravljenih, ostali so nepripravljeni. Zbrane odgovore prikazujemo v grafikonu 5

Grafikon 5: Prikaz odgovorov o pripravljenosti za izpolnitev zakonskih zahtev

Vir: Lasten prikaz

Na vprašanje, ali že zbirajo podatke, potrebne za poročanje, je 53 % respondentov odgovorilo, da delno že, 27 % jih podatkov še ne zbira, 20 % je takih, ki podatke že pripravljajo. Zbrane odgovore prikazujemo v grafikonu 6.

Grafikon 6: Prikaz odgovorov o zbiranju potrebnih podatkov in pripravi na poročanje

Vir: Lasten prikaz

3.3.3 Glavne ovire in izzivi pri pripravi poročil o trajnostnosti oziroma pri pripravah na poročanje o trajnostnosti

Zanimalo nas je, kakšne ovire podjetja zaznavajo pri poročanju in pri pripravah na poročanje ter s kakšnimi izzivi se srečujejo. V nadaljevanju besedilno in grafično predstavljamo odgovore respondentov na ti dve vprašanji. Pri obeh vprašanjih je bilo možno izbrati več odgovorov, podana je bila tudi možnost »drugo«, kjer respondenti vpišejo lastno mnenje, ki ga ni med izbirnimi.

Na vprašanje, s katerimi ovirami se soočajo, so največ odgovorov podala podjetja, ki že poročajo, oziroma so opredelila, da zaznavajo večji nabor ovir. Med vsemi odgovori izstopajo trije, ki so na vrhu pri obeh vzorcih podjetij. Največjo oviro pri pripravi poročil za podjetja, ki že poročajo, predstavlja nepreglednost zakonodaje ali standardov, in to kar pri 89 % respondentov. Pri podjetjih, ki še ne poročajo, je ta dejavnik na tretjem mestu s 50 %. Pomembno oviro podjetjem predstavlja tudi pomanjkanje potrebnih podatkov, kar pravi 83 % respondentov iz podjetij, ki že poročajo, in 67 % tistih, ki še ne. Zelo pomemben dejavnik ovir predstavlja pomanjkanje znanja ali strokovnjakov za trajnostno poročanje, in sicer pri 72 % respondentov, ki že poročajo, in pri 67 % tistih, ki še ne. Zbrane odgovore prikazujemo v grafikonu 7.

Grafikon 7: Ovire pri pripravi trajnostnih poročil oziroma pri pripravah na poročanje

Vir: Lasten prikaz

Na vprašanje o izzivih, s katerimi se srečujejo pri pripravi oziroma uvajanju poročanja o trajnostnosti, so respondenti največji delež odgovorov namenili težavnosti in zahtevnosti pridobivanja, procesiranja in predstavitve podatkov. Da je to poglavitni izziv, je odgovorilo 78 % respondentov, ki že poročajo, in 76 % tistih, ki še ne. Respondenti, ki že poročajo, izpostavljajo še pomanjkljivo tehnično informacijsko podporo (67 %), pomanjkanje kompetentnega kadra (61 %) ter pripravo izhodišč in smernic, ki bodo izpolnile zahteve standardov in zakonodaje (50 %). Pri respondentih, ki še ne poročajo, menijo, da je zanje drugi najpomembnejši izziv pomanjkanje kompetentnega kadra (45 %), nato si sledijo pomanjkljiva tehnično-informacijsko podpora (36 %) ter priprava izhodišč in smernic, ki bodo izpolnile zahteve standardov in zakonodaje (36 %). Tudi pri odgovorih na to vprašanje je bil odziv na izbiro obsega izzivov respondentov, ki že poročajo, višji. Zbrane odgovore prikazujemo v grafikonu 8.

Grafikon 8: Izzivi pri pripravi trajnostnih poročil oziroma pri uvajanju poročanja

Vir: Lasten prikaz

3.3.4 Zaznava koristi pri pripravi poročil o trajnostnosti oziroma pri pripravah na poročanje o trajnostnosti in uporaba teh priporočil pri obvladovanju tveganj

Od vprašanih smo želeli izvedeti, kakšne in katere koristi zaznavajo oziroma jih pričakujejo pri izvajanju oziroma pri pripravah na poročanje o trajnostnosti in z njimi povezanim obvladovanjem tveganj po kriterijih ESG. V nadaljevanju besedilno in grafično predstavljamo primerjalne odgovore respondentov na več vprašanj. Pri vseh vprašanjih je bilo možno izbrati več odgovorov, podana je bila tudi možnost »drugo«, kjer respondenti vpišejo lastno mnenje, ki ga ni navedenega med izbirnimi. Za namen pridobitve odgovorov smo postavili naslednja štiri vprašanja:

• Katere koristi zaznava vaše podjetje oziroma bi jih lahko imelo pri izvajanju trajnostnega poročanja?
• Kako uporabljajo oziroma bi lahko uporabili poročanje o trajnostnosti za prepoznavanje okoljskih tveganj? (E – okoljski)
• Kako trajnostno poročanje pomaga oziroma bo/bi lahko pomagalo pri obvladovanju družbenih tveganj? (S – družbeni)
• Kako uporabljajo oziroma bi lahko uporabili poročanje o trajnostnosti za prepoznavanje in obvladovanje upravljavskih tveganj? (G – upravljavski)

Podjetjem, ki že poročajo, smo zastavili še dodatno vprašanje o koristi uporabe poročanja v povezavi z izboljšanjem notranjih procesov: Ali uporabljate trajnostno poročanje za izboljšanje notranjih procesov in odločanja (npr. obvladovanje korupcije, enakopravnost, ogljični odtis itd.)? Na vprašanje za tiste, ki že poročajo, o uporabi trajnostnostnega poročanja za izboljšanje notranjih procesov in odločanja (npr. obvladovanje korupcije, enakopravnost, ogljični odtis itd.) kar 72 % respondentov odgovarja, da ga uporabljajo. Odgovore ponazarjamo v grafikonu 9.

Grafikon 9: Uporaba trajnostnega poročanja za izboljšanje notranjih procesov in odločanja

Vir: Lasten prikaz.

Vprašani, ki že poročajo, zaznavajo največjo korist – kar 72 % jih je takega mnenja – v izboljšanju skladnosti z zakonodajo, temu sledita izboljšanje ugleda podjetja (61 %) in izboljšanje poslovnih procesov (39 %). Med respondenti, ki se na poročanje šele pripravljajo, jih največji delež meni, da bo izvajanje poročanja o trajnostnosti pripomoglo k izboljšanju ugleda podjetja (50 %) in povečanju zaupanja strank (48 %), sledi še izboljšanje skladnosti z zakonodajo (33 %). Zbrane odgovore predstavljamo v grafikonu 10.

Grafikon 10: Zaznavanje koristi in pričakovane koristi pri izvajanju trajnostnega poročanja

Vir: Lasten prikaz.

Na vprašanje o uporabi poročanja o trajnostnosti za obvladovanje okoljskih tveganj je največji delež vprašanih odgovoril, da poročanje uporabljajo oziroma ga bodo uporabljali za redno spremljanje in analizo okoljskih kazalnikov, in sicer se je za ta odgovor odločilo 50 % respondentov, ki že poročajo, in 52 % tistih, ki še ne. Temu sledi odgovor, da jim poročanje lahko pomaga pri oblikovanju strategij za zmanjšanje okoljskih tveganj, kar pravi 28 % respondentov, ki že poročajo, in 38 % tistih, ki še ne. Odgovori so prikazani v grafikonu 11. 

Na vprašanje o uporabi poročanja o trajnostnosti za obvladovanje družbenih tveganj je največji delež vprašanih odgovoril, da poročanje povečuje zavedanje o družbenih vplivih njihovih dejavnosti, in sicer tako pravi kar 89 % respondentov, ki že poročajo, in 55 % tistih, ki še ne. Temu sledi omogočeno boljše sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, za kar se je opredelilo 28 % respondentov, ki že poročajo, in 27 % tistih, ki še ne. Med prosto izbiro, pod drugo, so respondenti, ki še ne poročajo, navedli, da vpliva poročanja na obvladovanje družbenih tveganj ne bo (18 %). Odgovore predstavljamo v grafikonu 12.

Grafikon 11: Uporaba trajnostnega poročanja za prepoznavanje okoljskih tveganj

Vir: Lasten prikaz.

Grafikon 12: Uporaba trajnostnega poročanja za obvladovanje družbenih tveganj

Vir: Lasten prikaz.

Na vprašanje o uporabi poročanja o trajnostnosti za prepoznavanje in obvladovanje upravljavskih tveganj je največji delež vprašanih med obema vzorcema odgovoril, da poročanje uporabljajo oziroma ga bodo uporabljali za spremljanje skladnosti z zakonodajo in regulativnimi zahtevami, 83 % tistih, ki že poročajo, in 59 % tistih, ki še ne. Da trajnostno poročanje uporabljajo ali ga bodo uporabljali pri izboljšanju korporativnega upravljanja, pravi 44 % tistih, ki že poročajo, in 16 % tistih, ki še ne. Za prepoznavanje in obvladovanje finančnih tveganj že uporablja ali bi uporabilo trajnostno poročanje 28 % tistih, ki že poročajo, in 16 % tistih, ki še ne. Odgovore prikazujemo v grafikonu 13.

Grafikon 13: Uporaba trajnostnega poročanja za prepoznavo in obvladovanje upravljavskih tveganj

Vir: Lasten prikaz.

3.3.5 Prihodnost poročanja o trajnostnosti

Z raziskavo smo želeli izvedeti tudi, kako podjetja dojemajo poročanje o trajnostnosti s povezavo s prihodnostjo. S to temo lahko opredelimo dve vprašanji, na kateri sta odgovarjali obe skupini podjetij, in eno dodatno vprašanje, na katero so odgovarjali posamezno le tisti, ki še ne poročajo. Vprašanja so se glasila:

• Ali menite, da bodo zaveze trajnostnega poročanja pripomogle k boljšemu stanju v širši družbi?
• Ali menite, da trajnostno poročanje prispeva oziroma bo prispevalo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v vašem podjetju?

Vprašanje samo za tiste, ki še ne poročajo: Kako bo trajnostno poročanje po vašem mnenju vplivalo na zaupanje vaših deležnikov?

Na vprašanje o vplivih zavez k boljšemu stanju v družbi so vprašani odgovarjali le z »da«, »ne« ali »ni mnenja«, izbrali pa so lahko le en odgovor. 44 % tistih, ki že poročajo, meni, da bodo zaveze pripomogle k boljšemu stanju v družbi, medtem ko enako meni le 24 % tistih, ki še ne poročajo. Približno enako mnenje imajo oboji vprašani o tem, da zaveze ne bodo pripomogle k boljšemu stanju v družbi, za kar se je opredelilo 44 % tistih, ki že poročajo, in 43 % tistih, ki še ne. Odgovore predstavljamo v grafikonu 14.

Grafikon 14: Vpliv zavez trajnostnega poročanja na stanje v družbi

Vir: Lasten prikaz.

Na vprašanje, kako trajnostno poročanje doprinese oziroma bo doprineslo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v njihovih podjetjih, so podjetja imela na izbiro le odgovora »da« in »ne«. Respondenti, ki že poročajo, v 78 % menijo, da bo vpliv pozitiven, takšnega mnenja pa je le 48 % tistih, ki še ne poročajo. Odgovore predstavljamo v grafikonu 15.

Pri vprašanju za tiste, ki še ne poročajo o vplivu trajnostnega poročanja na zaupanje njihovih deležnikov, jih 57 % pričakuje, da bo vpliv pozitiven, 43 % jih meni, da vpliva ne bo, nobeden pa ne meni, da bi bil vpliv lahko negativen. Odgovore predstavljamo v grafikonu 16.

Grafikon 15: Prispevek trajnostnega poročanja k doseganju notranjih ciljev trajnostnega razvoja

Vir: Lasten prikaz.

Grafikon 16: Vpliv trajnostnega poročanja na zaupanje deležnikov

Vir: Lasten prikaz.

2 ZAKLJUČEK

Raziskava je pokazala, da med podjetji, ki so že zavezana poročanju, in tistimi, ki se nanj šele pripravljajo, obstajajo razlike predvsem v razumevanju pojma trajnostnega poročanja, poznavanju predpisov ter zaznavanju izzivov. Skupna pa jim je ugotovitev, da so zahteve kompleksne, zakonodaja nepregledna, podatki in strokovni kader pa pogosto omejeni. Kljub temu podjetja prepoznavajo pomembne koristi – od večje skladnosti z zakonodajo, krepitve ugleda in zaupanja deležnikov do izboljšanja notranjih procesov.

Če bo trajnostno poročanje razumljeno kot strateško orodje in ne zgolj kot zakonska obveznost, bo lahko postalo pomemben vzvod za dolgoročno konkurenčnost in odpornost podjetij. Od zakonodajalcev pa bo odvisno, ali bodo okvirji dovolj jasni in izvedljivi, da bodo podjetja pri tem podprta, ne pa preobremenjena.

3 LITERATURA IN VIRI

1. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. (31.12.2024). Seznam subjektov javnega interesa. https://www.anr.si/registri/subjekti-javnega-interesa/
2. A CSRD Transposition Update – Three Additional Countries Adopt the “Stop the clock” delay. (24. 7. 2025). JD Supra. https://www.ropesgray.com/en/insights/viewpoints/102kv8f/a-csrd-transposition-update-three-additional-countries-adopt-the-stop-the-cloc
3. CSRD direktiva in ESRS standardi – vaja skladnosti ali orodje za trajnostno preobrazbo?. (24. 9. 2024). ESGenius. https://www.esgenius.si/patagonijatrajnostna-moda/
4. Evropska komisija. (2023). Delegirana uredba komisije (EU) z dne 31.7.2023 o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnostnosti. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=PI_COM:C(2023)5303
5. Evropska komisija. (2025). Komisija poenostavila pravila o trajnostnosti in naložbah EU. European Commission. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_25_614
6. Gilbert-d’Halluin, A. (2024). CSRD Essentials: The definitive guide to the EU Corporate Sustainability Reporting Directive. Amsterdam: Global Reporting Initiative. https://www.globalreporting.org/how-to-use-the-gri-standards/csrd-essentials/
7. Kamenšek, D. in Gornjak, M. (2024). Analiza poročil organizacij o trajnostnem poslovanju. Poslovodno računovodstvo, 17(1), str. 4-138. https://www.tax-fin-lex.si/Dokument/Podrobnosti?rootEntityId=0c6084c0-ad91-4ccc-95c6-6aa95a908b75
8. Pensa, I. in Oštir, A. (19.12.2024). Poročanje ESG: Kaj prinaša novela ZGD-1M? https://www.jadek-pensa.si/porocanje-esg-kaj-prinasa-novela-zgd-1m/
9. Trajnostno poročanje. (22.8.2024). Uradni list RS. https://www.uradni-list.si/novice/pogled/trajnostno-porocanje
10. Uredba (EU) 2020/852 evropskega parlamenta in sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (2023). Uradni list Evropske unije, (L198/13). L_2020198SL.01001301.xml. https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2020/852/oj/eng

Opombe:

[1] Trenutno standardi ESRS obsegajo 12 standardov in podrobnosti teh standardov so dosegljive na spletni strani https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=PI_COM%3AC%282023%295303

[2] Kaj pomeni "Stop-the-Clock" na EU ravni?

• Druga faza (velika podjetja, ki prej niso bila zavezana): namesto poročanja za leto 2025 (objavljeno 2026), se poročanje začne z letom 2027 (objavljeno 2028) comjdsupra.com.
• Tretja faza (borzni MSP): poročanje se zamakne s leta 2026 (objavljeno 2027) na leto 2028 (objavljeno 2029) comjdsupra.com.

O avtorjih:

*Visoka šola za računovodstvo in finance
**Visoka šola za računovodstvo in finance