TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 427/2002 z dne 11. 2. 2004 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

Pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na 5. in 8. člen Ustave, saj navedeni določbi neposredno ne urejata človekovih pravic in svoboščin. Zgolj okoliščina, da se pritožnik z odločitvijo sodišča ne strinja, ker sam pravo razlaga drugače, sama po sebi še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice. Glede očitka o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pritožnik ni izkazal, da bi pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpal pravna sredstva. Odškodninske zahtevke zaradi morebitne škode, ki bi mu bila povzročena, lahko pritožnik uveljavlja pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave), šele po izčrpanju pravnih sredstev v tem postopku pa lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo.