TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obtoženega A. A. se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji, izrečeni A. A., spremeni tako, da se po prvem odstavku 59. člena KZ-1 pogojni obsodbi, izrečeni s sodbama Okrajnega sodišča v Kočevju I K 53146/2014 z dne 26. 3. 2015, ki je postala pravnomočna 21. 5. 2015 in Okrožnega sodišča v Ljubljani VI K 46769/2014 z dne 22. 3. 2016, ki je postala pravnomočna istega dne, ne prekličeta.

Ob upoštevanju nespremenjenih določenih kazni sedem mesecev zapora za kaznivo dejanje po prvem odstavku 133. člena KZ-1 in tri leta za kaznivo dejanje po prvem odstavku 206. člena KZ-1,

se obtoženemu A. A. na podlagi določbe 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreče

enotna kazen

3 (tri) leta in 6 (šest) mesecev zapora.

II. V preostalem se pritožba zagovornika obtoženega A. A., v celoti pa pritožbi zagovornikov obtoženih B. B. in C. C. zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Obtožena B. B. in C. C. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Kaznivo dejanje prisiljenja se zaradi svoje subsidiarnosti pojavi kot eden izmed elementov drugih kaznivih dejanj. V ravnanju obtoženih, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe in kot ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa je podano mnogo več kot zgolj prisiljenje. Obtoženi so tudi po presoji pritožbenega sodišča s svojim ravnanjem izvršili zakonske znake ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1. Z uporabo sile in grožnje proti oškodovancu, so dosegli, da je oškodovanec na bankomatu in v banki dvignil vsa denarna sredstva in jih izročil obtoženim. Uporabljena fizična sila in grožnja sta bili torej sredstvi za storitev tatvine.

Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti je trajajoče kaznivo dejanje in traja od začetka do prenehanja protipravnega stanja, nastalega s protipravnim odvzemom prostosti. S tem, ko so obtoženi protipravno zadrževali oškodovanca vsaj eno uro in 15 minut pred prvim dvigom in ga izpustili šele pol ure po tem, ko je dvignil vsa denarna sredstva in jih izročil obtoženim, so izvršili zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 133. člena KZ-1 in ne gre slediti naziranju pritožnikov, da je v ravnanju obtoženih mogoče prepoznati le zakonske znake prisiljenja po 132. členu KZ-1