TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani in sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani se razveljavijo. Pripor zoper S. S. M. se odpravi. To odločbo takoj izvrši Okrajno sodišče v Ljubljani.

S tem ko je sodišče na podlagi konkretno izkazanih okoliščin presodilo, da je nevarnost bega - kot se to zahteva v skrajšanem postopku - očitna, z utemeljitvijo pripora na razlogu begosumnosti ni kršilo pritožnikove pravice do osebne svobode. Stališče, da obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in pripornega razloga po poteku določenega časa ne moreta več utemeljevati nadaljnjega trajanja pripora, ki ga je Ustavno sodišče zavzelo v odločbi št. Up 123/95 (OdlUS IV, 135), še posebej velja v primeru, ko gre za skrajšani postopek. Ali je bil pripor ob smiselni uporabi določbe petega odstavka 207. člena, ki jo predpisuje tretji odstavek 432. člena ZKP in po kateri lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti, v posameznem primeru odrejen oziroma podaljšan v ustavno dopustnih mejah, je treba torej presojati še posebej glede na vrsto in naravo konkretnega kazenskega postopka. Ker sodišče ob ponovni odreditvi in ob podaljšanju pripora ni presodilo, ali je trajanje pripora, ki teče (znotraj skrajšanega postopka) že enajsti mesec od njegove odreditve, še dopustno ali pa že presega razumno dolžino, ki jo, upoštevajoč stališče Ustavnega sodišča v odločbi št. Up 155/95 (OdlUS V, 190) zahteva določba prvega odstavka 23. člena Ustave, in ker pripora glede na okoliščine konkretnega kazenskega postopka ni odpravilo, je kršilo pritožnikovo pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave in hkrati pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave.