TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL SKlep Cst 121/2025 - postopek osebnega stečaja - stečajna masa - posebna pravila o stečajni masi - predmeti, izvzeti iz izvršbe - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - p...
Čeprav je namen odškodnine za nepremoženjsko škodo zadoščenje in je nepremoženjska škoda strogo osebne narave, to še ne utemeljuje sklepanja, da je takšna odškodninska terjatev (vselej) izvzeta iz pravnega prometa oziroma da je ni dopustno odstopiti s pogodbo (417. člen OZ). Ker se odškodnina izraža v premoženjski vrednosti, to nujno predpostavlja, da se strogo osebna terjatev v določenem trenutku pretvori v premoženjsko. Presoja, ali je takšna terjatev lahko predmet odstopa, pobota in izvršbe (in dedovanja), je zato odvisna od vprašanja, ali oziroma kdaj se je v zadostni meri materializirala, da je izgubila osebno naravo in postala premoženjska. Takšno pretvorbo terjatve za povrnitev nepremoženjske škode je predvidel tudi zakonodajalec, ki pa jo je vezal (šele) na priznanje s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom (184. člen OZ). Ustavno sodišče je presodilo, da je takšna določitev trenutka pretvorbe osebne terjatve v premoženjsko v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena URS, zato je navedeno določbo razveljavilo (odločbi U-I-213/15 z dne 28. 9. 2016 in U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015). Ob tem je pojasnilo, da je prenosljivost terjatve za nepremoženjsko škodo mogoča in da so za pretvorbo te (osebne) terjatve v premoženjsko po naravi stvari bistveni izražena volja in ravnanja oškodovanca (npr. izvensodna naslovitev zahtevka za povračilo škode ali vložitev tožbe).
Navedeno za konkretni primer pomeni, da je terjatev iz izpodbijanega sklepa dopustno prodati, saj se po podatkih spisa nanaša na odškodnino za (nepremoženjsko) škodo, ki jo oškodovanec (dolžnik) že uveljavlja s tožbo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.