TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama okrožne državne tožilke in pooblaščenca oškodovanca kot tožilca se deloma ugodi in izpodbijana sodba pod točko I/C in II/A razveljavi in v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu (točka I/A in II/B) pa se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni in v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Ob reševanju pritožbe pooblaščenca oškodovanca kot tožilca se izpodbijana sodba pod točko II spremeni tako, da stroški kazenskega postopka glede kaznivega dejanja pod točko II/B iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtožene A. A., potrebni izdatki in nagrada njenega zagovornika, potrebni izdatki oškodovanca kot tožilca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega pooblaščenca do dne 31.8.2022, bremenijo proračun.

Dejstvo, da je obtoženec predlog za izvršbo vložil preko pooblaščenega odvetnika, tudi po oceni pritožbenega sodišča samo po sebi ne predstavlja dileme, ali se je zaradi tega zavedal protipravnosti svojega ravnanja.

Splošno stališče sodišča, da imajo odvetniki vlogo pri varovanju pravnega reda, lahko izhaja le iz ustavnega položaja odvetništva kot dela pravosodja, ni pa, kot rečeno, v ničemer zatrjevano, da naj bi obtoženi B. B. oziroma C. C. kot napeljevalec k temu kaznivemu dejanju, predpostavljala, da je njuno početje zaradi pooblastila odvetniku, dopustno.

Če oškodovanec kot tožilec dejanje opiše drugače, kot je to storil državni tožilec ali če npr. spremeni izvršitveno obliko kaznivega dejanja, kot je to v obravnavani zadevi, je treba presoditi le, ali je še vedno mogoče govoriti o istem historičnem dogodku ali gre za povsem drugo dejanje oz. očitek. Pritožnik ima prav, da oškodovanec kot tožilec ni dolžan dosledno slediti opisu dejanja v obtožbi, ki je bila s strani državnega tožilca umaknjena, saj sam nekatera dejstva lahko oceni drugače. Če opis dejanja v obtožbi spremeni, je pri tem vezan na pravila iz prvega odstavka 344. člena ZKP, glede katerih se je že izoblikovala sodna praksa. Iz številnih odločb (npr. sodba VSRS I Ips 24137/2015 z dne 7.9.2023) izhaja stališče, po katerem državni tožilec lahko prosto razpolaga z obtožbo, pri čimer ni potrebno, da se na glavni obravnavi pokažejo nova dejstva, na podlagi katerih bo spremenil obtožbo, temveč zadostuje njegova ocena, da se je spremenilo dejansko stanje.