TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Sporazum o delitvi zapuščine, ki je vnešen v izrek sklepa o
dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave, ter je v primeru, če
vsebuje vse elemente potrebne za izvršitev, primeren izvršilni naslov
(19. in 20. člen zakona o izvršilnem postopku - Uradni list SFRJ, št.
20/78 in 6/82).

'Če sklenejo dediči sporazum o delitvi zapuščine tekom zapuščinskega
postopka ali če predložijo tak sporazum sodišču v pismeni obliki, je
tak sporazum (dedni dogovor) potrebno vključiti v sklep o dedovanju
(3. odstavek 214. člena zakona o dedovanju, Uradni list SRS, št.
15/76). Kljub temu, da je sklep o dedovanju ugotovitvena odločba, pa
veljavnost sporazuma o delitvi in načinu delitve zapuščine (dednega
dogovora) ni odvisna od izdaje sklepa o dedovanju in njegove
pravnomočnosti. Obligacijsko pravno razmerje med dediči, ki so tak
sporazum sklenili, nastane že s trenutkom sklenitve sporazuma in
podpisom tega sporazuma pred sodiščem, ne pa šele s trenutkom izdaje
deklaratornega sklepa o dedovanju. Že s trenutkom sklenitve sporazuma
in podpisom tega sporazuma pred sodiščem nastane pravica terjati
izpolnitev obveznosti prevzetih z dednim dogovorom. Sporazum o
delitvi in načinu delitve zapuščine ima tako v vsem učinke sodne
poravnave in začne med sklenitelji učinkovati že pred izdajo sklepa o
dedovanju in navedbo sporazuma o delitvi zapuščine v tem sklepu. Če
ima sporazum o delitvi in načinu delitve zapuščine vse potrebne
elemente (navedba upnika, dolžnika, predmet, vrsta in obseg
obveznosti in čas dolžnega dejanja), potem ni nobene ovire, da je
lahko tak dedni dogovor primeren izvršilni naslov. Glede sklepanja
sporazumov o delitvi in načinu delitve zapuščine se na podlagi 163.
člena ZD v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega
postopka, ki se nanašajo na sklepanje sodne poravnave, saj ZD
posebnih določb o sklepanju poravnav oziroma sporazumov nima. Tak
sporazum sklenejo stranke pred sodiščem, sodno na zapisnik pred
sodnikom, sporazum pa s svojim podpisom pred sodnikom tudi potrdijo.
Ta zapisnik ima vse sestavine sodnega zapisnika. Sklepanje takih
sporazumov je v zapuščinskem postopku prosto, vendar pa stranke
zapuščinskega postopka svojih razmerij ne morejo urejati v nasprotju
z ustavnimi načeli, družbeno ureditvijo, prisilnimi predpisi, ter
moralo samoupravne socialistične družbe. Avtonomijo strank tako tudi
pri sklepanju teh sporazumov omejujejo pozitivni predpisi in moralna
načela, ki varujejo pravni sistem in samoupravno socialistično
družbo. Pri sklepanju teh sporazumov so udeleženci enakopravni,
spoštovati je potrebno tudi načelo vestnosti in poštenja ter
prepovedi zlorabe pravic. Obveznost, ki jo lahko kdo prevzame je
lahko le v tem, da nekaj da, opusti, stori ali trpi. Sklenjeni
sporazum mora biti tudi dopusten, predmet sporazuma pa določen ali
vsaj določljiv, seveda pa mora biti predmet obveznosti tudi mogoč
(47. člen zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št.
29/78). Sporazum, s katerim se bo samo ugotavljalo neko pravno
razmerje ne bo primeren izvršilni naslov in se na podlagi takega
sporazuma ne bo mogla opraviti izvršba. Zato naj se ti sporazumi
formulirajo dajatveno. Konkretno in jasno naj se navede, kdo mora kaj
dati in kaj mora dati. Jasno in določno naj bo navedeno, kdo je upnik
in kdo dolžnik. Določiti je potrebno tudi zapadlost, oziroma vse, kar
mora vsebovati izvršilni naslov (20. člen ZIP).'