TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Višjega sodišča v Kopru št. PRp 186/2010 z dne 7. 10. 2010 in sodba Okrajnega sodišča v Sežani št. PR 384/2009 z dne 22. 4. 2010 se razveljavita in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Sežani v novo odločanje.

Pravici do zaslišanja obremenilnih prič se obdolženec ob predpostavki, da je bil o izvedbi procesnega dejanja obveščen, lahko tudi odpove, ne more pa mu je s svojim ravnanjem odvzeti sodišče. Ravnanje sodišča, ko je obrambo najprej obvestilo o zaslišanju obremenilnih prič, potem pa ji je možnost, da bi priči zaslišala, odvzelo, saj je ni obvestilo o spremenjenem datumu naroka za njuno zaslišanje, dejansko pomeni odvzem oziroma izvotlitev pravice do zaslišanja obremenilnih prič in s tem kršitev pravice do obrambe. Kršitev te pravice pomeni tudi stališče Višjega sodišča, po katerem sodišče prve stopnje pritožnika in njegovega zagovornika niti ni bilo dolžno vabiti ali obveščati o posameznih procesnih dejanjih. Stališče Višjega sodišča, da je pritožnik svojo pravico do zagovora v postopku o prekršku v celoti izkoristil že s pisnim zagovorom, pritožniku dejansko odreka pravico do kakršne koli nadaljnje aktivnosti v postopku, torej tudi do zaslišanja obremenilnih prič, ki jih sam predlaga, in s tem nedopustno posega v njegovo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave.