TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba drugotožene stranke se zavrže v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper prvotoženo stranko (IV. točka izreka sodbe).

II. Pritožbi drugotožene stranke se delno, pritožbi tožeče stranke pa v celoti ugodi in se izpodbijani del sodbe in sklepa delno razveljavi v:

– IV. točki in prvem odstavku VI. točke izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter v

– drugem odstavku III. točke izreka.

III. V preostalem se pritožba drugotožene stranke zavrne in se potrdi nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje (prvi odstavek I. točke, prvi in drugi odstavek II. točke, prvi in tretji odstavek III. točke ter drugi odstavek VI. točke izreka).

IV. Drugotožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe, tožeča stranka pa sama svoje stroške odgovora na pritožbo. Odločitev o stroških pritožbe tožeče stranke in o stroških odgovora na pritožbo drugotožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Drugotožena stranka (delodajalec) se pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se zahtevek zoper prvotoženo stranko (zavarovalnico, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) zavrne. V tem delu pritožba drugotožene stranke zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena. Toženi stranki sta namreč v tem sporu navadna sospornika, zato je zoper vsakega izmed njiju mogoče izdati drugačno sodbo in vsak izmed njiju vodi svojo pravdo samostojno. Njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP).

Tožnik je bil na dan škodnega dogodka razporejen na ključavničarsko pomoč pri montaži na smetarskem vozilu, pri čemer je pomagal že v preteklosti, čeprav to ni bilo njegovo običajno delo na delovnem mestu ključavničar. Ker je bil za nadaljnjo montažo v napoto dvižni mehanizem, je bilo tožniku dano navodilo, naj ga dvigne s pomočjo lastne hidravlike. Tožnik se je zato povzpel na vozilo in s pritiskom ročke povzročil premik iztresalnega mehanizma, ta pa je tožnika udaril po glavi. Dejavnost, pri kateri se je poškodoval tožnik, predstavlja nevarno dejavnost, zato je podana objektivna odškodninska odgovornost drugotožene stranke.

Tožnik za delo, ki mu je bilo odrejeno, ni bil usposobljen s stališča varstva pri delu. Zaradi navedenega in tudi zato, ker hidravlika ni delovala brezhibno, s čimer so bili nadrejeni pri drugotoženi stranki seznanjeni, je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke.

Drugotožena stranka je imela sklenjeno zavarovanje splošne odgovornosti po splošnih pogojih 01-ODG-01/06, hkrati pa je bila zavarovana tudi delodajalčeva odgovornost po klavzuli 03-ODG-01/06. Po presoji sodišča prve stopnje je podan izključitveni razlog po 4. točki drugega odstavka klavzule 03-ODG-01/06, v skladu s katero zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi škode, ki je nastala, ker je bil delavcu s strani zavarovanca dan nalog za opravljanje dela v nasprotju z notranjimi akti in veljavnimi delovnimi postopki. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bil tožniku dan nalog za opravljanje dela v nasprotju z notranjimi akti in veljavnimi delovnimi postopki. Zgolj dejstvo, da se samo delo ni izvajalo v skladu z varnostnimi predpisi, namreč še ne pomeni, da je podan navedeni izključitveni razlog zavarovalnega kritja. Za izključitev zavarovanja mora biti delavcu dano navodilo v nasprotju s varnostnimi predpisi, tj. protipravno navodilo.